Postojnska jama vabi k ogledu
Valoviti kraški svet, predvsem pa njegovo skrivnostno podzemlje, v katerem glavno vlogo igra prav Postojnska jama, je že pred mnogimi stoletji pritegoval pozornost mimoidočih.
Že takrat so ljudje odkrivali naravnost fantastičen, a še kako resničen podzemeljski svet, ki ga danes razodevajo električne luči in karbidne ter baterijske svetilke. Svet vlage in spolzkih poti in prostemu očesu komaj vidnih drobnih živalic.
Postojnska jama
Postojnska jama je jama, do katere ni težko najti poti, saj vas ob avtocesti že od daleč opozarjajo veliki reklamni panoji. Tudi iz samega mesta Postojna do jame ni daleč in po krajšem sprehodu se kaj hitro znajdete pred veličastnim vhodom v jamo. Z vhodne ploščadi se takoj opazita 2 vhoda v jamo; levo je manjši, stari vhod, ki je bil leta 1819 zavarovan s kamnitim okvirjem in kovinskimi vrati. Ob vedno večjem številu ljudi, ki jih je mikala Postojnska jama, je ta vhod postal pretesen. Zato so pozimi leta 1864 povečali prostor pred vhodom v jamo in posadili drevesa. Očistili so s kamenjem zapolnjen rov, ki je tekel vzporedno z manjšim vhodom. Obstaja še tretji, umetni vhod v jamo, ki pa je skrit pogledu obiskovalca. To je vstopna postaja jamske železnice.
Obiskovalca, ki ga vabi Postojnska jama, popelje v notranjost jame edinstveni miniaturni jamski vlak. Obisk jame v povprečju traja uro in pol, zanj pa, z izjemo toplejših oblačil in udobnih čevljev, obiskovalec ne potrebuje posebne opreme, saj je v jami stalna temperatura med 8 in 10 stopinj celzija. Že med vožnjo z vlakom lahko občudujete razkošne suhe rove nekdanje Pivke in najrazličnejše kapniške oblike tisočerih barv in različnih starosti, ki jih je umetniško izoblikovala narava.
Vodstva v jami potekajo v različnih jezikih. Celotna običajna pot po jami, ki vključuje vožnjo z vlakom in pešpot, je dolga 5 kilometrov. Vodniki vam bodo vašo radovednost potešili z zanimivo razlago, saj vam govorijo o tem, kako je Postojnska jama nastala, vas seznanijo z rovi in dvoranami ter opozorijo na množico kapniških oblik, ki se bodisi spuščajo iz stropa (stalaktiti) ali silijo k višku s tal (stalagmiti).
Postojnska jama: v podzemnem labirintu
Postojnska jama
Od nekdaj dobrih 300 metrov, ki so bili obiskovalcem, ki jih je mikala Postojnska jama, dostopni tja do leta 1818, si danes obiskovalec lahko ogleda nekaj več kot 5 km turistično opremljenih rovov. Svojo pot v jamo začenja na vstopnem peronu jamske železnice, kjer vlada živahen turistični vrvež, značilen za največje svetovne kolodvore. Tu se začenja 3,7 km dolga železniška proga. Z miniaturnim vlakcem se boste najprej popeljali skozi 140 m dolg umetni predor, ki nato preide v naravnega. Za hip boste uzrli tudi vivarij, v katerem lahko – seveda v ločenem obisku – spoznate, kako pestro je življenje v podzemlju. Rov se v Stari jami večkrat razširi v dvorane, poimenovane po kapnikih ali različnih oblikah sige (na primer Gotska dvorana). V tem delu rova tečeta železniška tira ločeno; starejši desni poteka večinoma po naravnem rovu, levi rov pa je vsekan v živo skalo.
V tem delu ima Postojnska jama več dvoran, največja je Kongresna dvorana, ki se nahaja 500 m od vhoda. S 750 kvadratnimi metri površine je ta 12 m visoka podzemna dvorana, ki jo krasijo bogato nagubane draperije, prav gotovo ena najzanimivejših in najlepših plesnih dvoran na svetu. Nekdaj je bilo v tej dvorani živahno dogajanje – glasba in ples ter izbrana ponudba hrane in pijače. Tudi danes se tu odvija marsikateri dogodek.
Postojnska jama
Sigasta kopa želva, trimetrski stalaktit Koruza, Pralnica, Palmi, veličastne Ruševine, velika siva Cipresa, močno nagubane Čipke in nenazadnje znamenita Zavesa so le nekatere izmed kapniških oblik in delov jame, ki si jih obiskovalci med vožnjo do izstopne postaje jamske železnice lahko spotoma ogledajo. Tu sta seveda še mogočni Zvrnjeni steber in mali Palček. Prvi del obiska jame z vlakom se zaključi za Dvorano stebrov, v kateri stoji vrsta snežno belih stebrov različnih velikosti.
Postojnska jama vas od tu naprej vabi po pešpoti. Obiskovalci izstopijo iz vlaka in se za jamskimi vodniki odpravijo do vznožja Velike gore, kjer se oblikuje več jezikovnih skupin. Že takoj na začetku pešpoti se boste morali povzpeti na vrh te 40 m visoke gore. Čim višje se boste vzpenjali, tem lepše bodo podobe, ki jih boste opazili. Kvišku kipi množica večjih in manjših stalagmitov. Na vrhu se vam bo odprl izjemen pogled na Čarobni vrt, Ruski rov in Lepe jame. Visoko nad Ruskim rovom boste nato prečkali Ruski most, ki so ga med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki, nato pa vstopili v Lepe jame.
Postojnska jama
Tudi tu vas Postojnska jama zagotovo ne bo razočarala. Celotne Lepe jame so namreč okrašene s čudovitimi, nenavadno oblikovanimi podobami. Na sprehodu skozi 450 m dolg del jame boste upravičeno osupnili nad pravljičnim vrtom kapnikov najrazličnejših oblik in odtenkov. Iz Lepih jam pot vodi naprej skozi 60 m dolgo umetno galerijo do Ruskega rova. Ta del poti je v primerjavi z Lepimi jamami kar osiromašen in pust. Vsako leto pa se že 20 let zapovrstjo v božično-novoletnem času tu predstavi sveta družina, osrednji prizor živih jaslic v jami. Od tu do Koncertne dvorane, od koder se boste z jamsko železnico odpeljali do izhoda iz jame, lahko v nekoliko razširjenem delu rova prepoznate prav posebni Šotor ter krasen steber Briljant, poleg njega pa še nekoliko višji Steber. Kot simbola Postojnske jame sta upodobljena v vseh knjižnih izdajah, prospektih, razglednicah in drugemu reklamnemu gradivu, ki jih je Postojnska jama izdala v zadnjih desetletjih.
Za Briljantom se Postojnska jama s svojo pešpotjo spet razširi, tu je umeščen tudi kamniti bazen, v njem pa imajo začasno domovanje tako znamenite človeške ribice. Po določenem obdobju, preživetem v tem bazenu, jih spet vrnejo v naravno okolje in zamenjajo z drugimi. Pogled od bazena navzgor preko polagoma vzpenjajoče se vijugaste poti pa že nakazuje skorajšen zaključek pešpoti in ogleda jame. Vodniki se poslovijo, vi pa lahko kupite še kakšen spominek ter se po klančini spustite do perona, od koder vas vlak spet popelje na površje.
Vabimo vas, da Postojnsko jamo obiščete tudi vi!
Vir: A. Čuk. Postojnska jama. 2008. Turizem KRAS, destinacijski management, d.d. Postojna, Slovenija
