Privoščite si ribez za zdravje
Poznamo rdeči, beli in črni ribez. Ribez je pravzaprav rod rastlin, v katerega uvrščamo prav vse vrste ribeza, poleg tega pa še kosmulje in nekatere druge okrasne rastline. Vse te vrste ribeza so avtohtone vrste severne in osrednje Evrope. Znane so po tem, da preživijo tudi mrzle zime, čeprav je zaradi zmrzali pridelek manjši.
Sorte ribeza se med seboj razlikujejo po barvi in seveda tudi po okusu. Tako lahko napišemo, da je beli ribez (ki je mutacija rdečega sorodnika) precej nevtralnega okusa, medtem ko ima rdeči ribez značilen kiselkast okus. Ne smemo pozabiti tudi na črni ribez, ki ima čisto svojevrsten trpek okus, zaradi katerega pri ljudeh ni ravno najbolj priljubljen. Primeren je za marmelade in sokove. Vrste ribeza se med seboj razlikujejo tudi po sestavi, se pravi po vsebnosti vitaminov, mineralov, fenolnih snovi in antocianinov.
Kot divja rastlina je ribez najprej uspeval v gozdovih srednje in severne Evrope, pa tudi v severni Aziji. Gojiti so ga začeli v Belgiji in v severni Franciji, in sicer v 17. stoletju. Od tam se je razširil povsod po svetu.
V okus ribeza so se dobesedno zaljubili Arabci. Iskali so namreč rastlino, iz katere bi bilo moč izdelati zdravilno pijačo ribas. Sestavina za to pijačo je rabarbara, vendar le te niso našli, zato so iskali rastlino s podobnim okusom. Tako so odkrili grmičke rdečega ribeza in jih poimenovali kar po rabarbarinem napitku.
V Sloveniji je avtohtona vrsta rdeči ribez, ki najraje raste v glinenih tleh, sicer pa mu ustrezajo vse vrste tal, z izjemo zelo suhih.. Za svojo rast ribez potrebuje veliko vode, ljubi jutranje sonce, čeprav uspeva tudi v senci. Enkrat letno ga je potrebno pognojiti z gnojilom, ki vsebuje veliko kalija.
Bogastvo hranilnih snovi, ki jih ima ribez
Ribez je sestavljen predvsem iz vode in ogljikovih hidratov. V primerjavi z ostalim sadjem vsebuje malo sladkorja ter veliko vlaknin. Vsebuje veliko vitamina C, potem so tu še katoteni (iz njih telo tvori vitamin A), vitamin B3, vitamin E in cela kopica mineralov, med katerimi naj omenimo kalij, kalcij, baker, mangan in železo. Ribez je bogat tudi s polifenoli, antocianini ter flavonoidi, ki igrajo vlogo močnih antioksidantov.
Ribez ima veliko blagodejnih učinkov
Ljudska medicina ga ceni predvsem kot diuretik, saj dobro prečisti telo, a to vsekakor še ni vse. Ribez ugodno vpliva na prebavo, povečuje apertiti, čisti kri. Poleg tega pospešuje tudi znojenje ter tako znižuje povišano telesno temperaturo.
Ribez krepi človeški imunski sistem ter varuje celice pred škodljivimi prostimi radikali, ki povzročajo poškodbe in staranje. Pospešuje tudi nastajanje hormonov, pomiri razburjene živce, varuje sluznico, spodbuja delovanje srca ter izboljšuje razpoloženje. Na splošno velja pravilo: temnejši je ribez, več zdravilnih lastnosti ima.
Kakšen ribez kupiti?
Bodite pozorni predvsem na to, da boste izbrali ribez z bleščečimi plodovi in čvrsto lupinico. Ribez se žal zelo hitro pokvari, zato preverite spodnje plasti košarice, v kateri ste kupili ribez. V hladilniku ga lahko hranite le kakšen dan ali dva, lahko pa ga tudi zamrznete.
Uporaba ribeza
- Ribez lahko uporabljate na številne različne načine. Najbolje bo seveda, če boste uživali kar sveže plodove, ki jih lahko zmešate tudi z drugim sadjem ter si jih pripravite z jogurtom in kosmiči za zajtrk.
- Iz ribeza lahko naredite slasten džem ali mamelado. Ribezova marmelada, ki je narejena iz belega ribeza, je priznana francoska specialiteta, po kateri radi posegajo gurmani.
- Iz čebule, jabolka in ribeza lahko pripravite omako, ki se poda k perutnini.
- Iz njega lahko pripravite sladoled ali sorbet.
- Ne smemo pozabiti omeniti legendarnega ribezovega soka.
- Pripravite lahko tudi ribezov liker ali vino in še in še …
Čaj iz ribezovih listov
Poživlja prebavo in presnovo, krepi odpornost in vpliva na dobro razpoloženje. Pripravimo ga tako, da 4 žlice na drobno narezanih svežih ali suhih listov stresemo v liter vrele vode. Uživamo 1 skodelico na dan zjutraj ali zvečer.
Ribezov liker
Ribez je odličen tudi za pripravo likerja, ki vam bo zvečer pomagal do težko zasluženega spanca. Naredimo ga tako, da zrele jagode ribeza stlačimo, dodamo še liste poprove mete ter vse skupaj zalijemo z žganjem. Pustimo stati na soncu, po 8 dneh vsebino precedimo in dodamo še nekaj praženega sladkorja.
Ribezov sirup
Potrebujemo 2 kilograma rdečega ali črnega ribeza ter 600 g sladkorja. Najprej ribez temeljito operemo in oberemo sadeže s pecljev. Nato zavremo 1 liter vode s sladkorjem. Ko voda zavre, dodamo še ribez in ga kuhamo 2 minuti. Mešanico prelijemo v vroče steklenice ter počakamo, da se ohladijo.
Ribezova marmelada
Za marmelado potrebujemo 1 kilogram ribeza, sok ene limone, dve jabolki ter pol kilograma sladkorja. Ribez najprej ločimo od pecljev ter ga dobro operemo, nato pa damo v lonec. Pokapljamo ga s sokom limone in kuhamo 15 minut. Nato posodo odstavimo z ognja, ribez pa pretlačimo s paličnim mešalnikom. Posodo spet pristavimo na ogenj ter med mešanjem dodamo še sladkor in narezana jabolka. Kuhamo tako dolgo, da se jabolka zmehčajo. Sadno zmes nato spasiramo in kuhamo toliko časa, da začne masa želirati. Prelijemo v steklene kozarčke.
Pripravila: Monika M.