Kdaj se s.p. ne splača več?

Če ste z s.p. začeli “na hitro” ker je bil najlažji vstop v posel pride trenutek, ko ista preprostost začne boleti. s.p. se praviloma ne splača več, ko se vam zaradi rasti prihodkov in dobička davčna obremenitev občutno poveča, ko postane tveganje (odgovarjanje z osebnim premoženjem) nesorazmerno, ali ko vaše poslovanje potrebuje strukturo, ki jo s.p. težko nudi: zaposlovanje, investicije, partnerje, večjo pravno varnost. V praksi je to redko “en znak” prej kombinacija številk, tveganj in načina dela.

Zakaj rast prihodkov pri s.p. pogosto pomeni tudi rast davčnega stresa?

Pri s.p. je največja past to, da ga do določene točke doživljamo kot enostaven stroj: izdaš račun, plačaš prispevke, davke in gre. Ko pa prihodki zrastejo, začnejo odločitve o načinu obdavčitve (dejanski stroški ali normirani odhodki) pomeniti realen denar.

Pri normirancih so se za davčno leto 2026 spremenila pravila: uradna pojasnila Finančne uprave RS opisujejo nove prihodkovne pogoje za vstop/izstop ter progresivno lestvico dohodnine (20 % do določene davčne osnove, nato 35 % nad pragom pragi se razlikujejo glede na to, ali ste polno zavarovani kot samozaposleni).
To je prvi “alarm”: če ste do zdaj računali, da bo ob višjih zneskih vse ostalo podobno, se lahko matematika obrne.

Kdaj številke nakazujejo, da je čas za resen premislek?

Tri situacije so tipične:

1) Ko se približujete pragovom, ki vplivajo na normiranstvo.
FURS v pojasnilih za leto 2026 navaja meje za vstop ter mehaniko izstopa na podlagi povprečja prihodkov dveh zaporednih let (različno za “redni” in “popoldanski” režim). Če ste blizu, ni več dovolj vprašanje “koliko sem zaslužil letos”, ampak “kaj pomeni povprečje in moj status zavarovanja”.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije

Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

2) Ko imate v dejavnosti realne stroške.
Normirani odhodki so smiselni, dokler so vaši dejanski stroški relativno nizki in stabilni. Ko pa začnejo stroški rasti (najem, oprema, podizvajalci, potovanja, marketing, razvoj), vas lahko “enostavnost” drago stane, ker dejanskih stroškov ne uveljavljate tako, kot bi jih pri vodenju knjig.

3) Ko vaš zaslužek ni več “hobi, ki je ušel izpod nadzora”.
Ko si začnete redno izplačevati višje zneske, ko razmišljate o zaposlitvah ali večjih investicijah, postane primerjava z d.o.o. bolj konkretna. Računovodski servis T MENAT pri opisovanju razlik izpostavlja dve tipični prelomnici: pri s.p. odgovarjate z vsem osebnim premoženjem, d.o.o. pa prinese omejeno odgovornost in je praviloma primernejši za rast ter večje projekte.

Kaj če problem sploh ni davek, ampak tveganje?

To je pogosto spregledano: nekdo ima še vedno “OK davke”, a posel se je spremenil.

Vprašajte se zelo konkretno:

• Ali podpisujete pogodbe, kjer so možne odškodnine, reklamacije, penalizacije?
• Ali imate zaloge, dobave, roke, garancije?
• Ali delate z večjimi naročniki, ki zahtevajo strožje pogoje?

Pri s.p. je vaš osebni svet tanjša meja, kot si ljudje priznajo. Če pride do spora, je občutek “to je samo posel” hitro konec ker ni samo posel.

Ali drži, da je s.p. vedno najcenejša in najlažja pot?

Ne čisto.

Mit 1: “s.p. je vedno davčno ugodnejši.”
V začetku je pogosto res, predvsem zaradi enostavnosti in možnosti normiranstva. A pri višjih dobičkih lahko postane primerjava drugačna (odvisno od strukture prihodkov, stroškov, načina izplačevanja in tveganj).

Mit 2: “Prispevki so pač takšni, kakršni so to je fiksno.”
SPOT pojasnjuje, da samozaposleni prispevke plačujejo od zavarovalne osnove, določene po pravilih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter da FURS pripravlja predizpolnjen obračun prispevkov (POPSV) prek eDavkov. To pomeni: sistem je bolj “mehanizem” kot pavšalna številka in ga je treba razumeti.

Mit 3: “Če zaprem in spet odprem, je vse kot prej.”
V pojasnilih FURS je jasno zapisano, da so pri normiranstvu uvedli tudi časovno omejitev ponovnega vstopa, če ste prej izstopili ali prenehali z dejavnostjo (govorijo o večletnem obdobju). To je pomembno, ker “zaprem za pol leta” ni nujno nevtralna odločitev.

Kdaj je s.p. še vedno dobra izbira?

Da ne bo pomote: s.p. je lahko odlična oblika, če delate storitveno, z nizkim tveganjem, brez velikih investicij, brez zaposlenih, z razmeroma predvidljivim denarnim tokom. Tudi popoldanski s.p. je v praksi pogosto “testni poligon” preizkus ideje ob ohranjeni varnosti redne zaposlitve. Toda ko posel preraste test, je fer, da tudi pravna oblika preraste “začetniško fazo”.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Kaj je razumen naslednji korak, če dvomite?

Če ste na meji, je najbolj trezno narediti tri stvari:

1. izračunati scenarije (dejanski stroški vs. normirano; vpliv pragov; primerjava z d.o.o.),
2. oceniti tveganje pogodb in odgovornosti,
3. preveriti, kako stabilen je posel (ali gre za enkratni skok ali trajnejšo rast).

Na koncu pa velja preprosto pravilo: s.p. se ne splača več takrat, ko vas začne omejevati bolj, kot vam pomaga bodisi finančno, pravno ali organizacijsko. In to je trenutek, ko se splača biti manj “hiter” in bolj strateški.

Pripravil: L. H.
Viri: Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), SPOT, Prisluži.s, T MENAT, LokalPatrio