Si podedoval staro hišo? To moraš vedeti, preden jo podreš!
LJUBLJANA – V Sloveniji se rušenje starih hiš čestokrat zdi kot priložnost za nov začetek. Toda tudi ko zakon ne zahteva gradbenega dovoljenja, to še ne pomeni, da lahko stavbo odstranite brez kakršnekoli papirologije. Pravzaprav je resnica precej bolj zapletena.
Rušenje stare stavbe je danes vse pogostejše, še posebej v primeru podedovanih nepremičnin, ki so dotrajane in neprimerne za sodobno življenje. Vendar investitorje čaka presenečenje: tudi če gradbeno dovoljenje ni potrebno, je treba pridobiti projektno dokumentacijo za odstranitev (PZO) in prijaviti začetek del. V nasprotnem primeru grozijo visoke globe, težave pri uveljavljanju komunalnih prispevkov in celo inšpekcijski ukrepi.
Kaj pravzaprav določa zakon?
Slovenski gradbeni zakon (GZ-1), ki je bil nazadnje posodobljen leta 2021, določa jasna pravila za rušenje stavb. Kot poroča STA, je gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta potrebno samo, če:
- se objekt dotika druge stavbe ali
- je oddaljen manj kot en meter od sosednje stavbe na tuji parceli.
V vseh drugih primerih (npr. samostojne hiše sredi lastne parcele) gradbeno dovoljenje ni potrebno. A to še ne pomeni, da lahko rušenje poteka kar tako.
Projektna dokumentacija je obvezna
Po zakonu se rušenja objekta ne sme začeti brez predhodno izdelane PZO. Dokumentacijo mora pripraviti pooblaščen projektant, kar pomeni dodatne stroške in postopke. Kot določa Pravilnik o projektni dokumentaciji, mora PZO vsebovati:
- osnovne podatke o objektu in investitorju,
- opis objekta in priključkov na infrastrukturo,
- načrt odstranitve,
- oceno vplivov na okolico,
- ukrepe za zagotavljanje varnosti,
- lokacijo za odlaganje gradbenih odpadkov,
- fotografije objekta pred rušenjem,
- tlorise, prereze in arhitekturne prikaze objekta.
Projektant mora nato podpisati izjavo, da je dokumentacija skladna z vsemi predpisi. Po podatkih Ministrstva za naravne vire in prostor gre za postopek, ki lahko traja tudi več tednov.
Obvezna prijava začetka del
Najmanj osem dni pred pričetkom rušenja mora investitor na upravno enoto prijaviti začetek del. Prijava mora vsebovati:
- celotno projektno dokumentacijo (PZO),
- izjavo projektanta in vodje projektiranja,
- podatke o načrtovanem poteku odstranitve.
Če se rušenje začne brez prijave, to pomeni prekršek. Gradbeni inšpektorat Republike Slovenije v takih primerih lahko izreče globo v višini od 2000 do 4000 evrov.
Zakaj je pomembna uradna odstranitev stare stavbe?
Veliko investitorjev spregleda tudi pomembno posledico neprijavljenega rušenja: možnost uveljavljanja komunalnega prispevka. Vsaka občina ima svoje pogoje, vendar v večini velja, da se komunalni prispevek, plačan za stari objekt, lahko upošteva pri novogradnji le, če:
- je bila stavba uradno odstranjena,
- je bila vložena prijava začetka del,
- je rušenje potekalo skladno z zakonodajo.
Kot je leta 2023 opozorila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, vse pogostejši so primeri, ko investitorji ne morejo uveljavljati odštetka komunalnega prispevka zgolj zato, ker niso ustrezno dokumentirali rušenja. Posledice? Tisoče evrov dodatnih stroškov.
Koraki, ki so ključni:
Strokovnjaki opozarjajo: “To ni le birokracija”
“Mnogi mislijo, da gre zgolj za nepotrebno papirologijo, a dejansko gre za varnost, zakonitost in varovanje javnega interesa,” je za Delo dejal projektant in gradbeni inženir Marko Dolinar. Poudarja, da lahko slabo izvedeno rušenje povzroči škodo na sosednjih objektih ali celo ogrozi ljudi.
Prav zato zakonodaja zahteva prisotnost strokovnjakov že od faze nae od faze na\u010rtovanja rušenja dalje.
Možni izhod? Enotna točka za investitorje
Ministrstvo za naravne vire in prostor je napovedalo poenostavitev postopkov preko enotne digitalne točke E-prostor, kjer bodo v prihodnje investitorji lahko elektronsko vložili prijave in dokumentacijo. Sistem naj bi začel polno delovati šele leta 2026, do takrat pa ostaja obvezen osebni ali poštni stik z upravno enoto.
Kaj naj naredi investitor?
- Še pred začetkom rušenja se posvetujte s projektantom.
- Pripravite PZO in preverite, ali vaša občina zahteva dodatne pogoje.
- Prijavite začetek del vsaj 8 dni vnaprej.
- Po rušenju ustrezno odstranite odpadke (načrt gospodarjenja z odpadki pri enostanovanjskih objektih ni potreben).
“Z lopato ne pred zakon!”
Rušenje stare hiše je morda videti kot logičen prvi korak na poti do novega doma. A brez razumevanja zakonodaje lahko hitro postane drag in stresen zaplet. Zakon že dovoljuje rušenje brez gradbenega dovoljenja, a še vedno zahteva odgovornost, strokovnost in spoštovanje postopkov.
Kot je dejal eden izmed nadzornih inšpektorjev v intervjuju za TV Slovenija: “Največji problem ni pomanjkanje znanja, temveč prepričanje, da zakon pri starih hišah ne velja.”
In prav tu se začne večina zapletov.
Zato: naj bo rušenje začetek, ne konec!
Pripravil: N. Z.
Vir: STA, Delo, TV Slovenija, Ministrstvo za naravne vire in prostor, ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije), GZ-1 (Gradbeni zakon), Pravilnik o projektni dokumentaciji
