Škrlatinka in njene značilnosti
Vsi vemo, da je škrlatinka zelo pogosta otroška bolezen. Morda pa je malo manj znano, da jo povzročajo streptokokne bakterije, ki so med drugim vzrok tudi za gnojno vnetje grla. Za škrlatinko pa ne obolijo le otroci, temveč tudi odrasli. Škrlatinka se prenaša preko kapljične okužbe in z okuženimi predmeti.
Streptokoki, ki povzročajo škrlatinko, proizvajajo strupene snovi, zaradi katerih se na koži pojavijo rdečkasto-škrlatni izpuščaji. Po njih je bolezen tudi dobila ime. Za škrlatinko se lahko oboli večkrat.
Včasih je škrlatinka sejala smrt
Tako je bila v 19. stoletju škrlatinka izredno huda, saj je prispevala velik delež k umrljivosti otrok. Čeprav še ni povsem jasno, zakaj se je v današnjih časih to spremenilo, pa je svoje k temu zagotovo prispevalo to, da živimo v boljših higienskih in bivalnih pogojih, uporabljamo antibiotike in podobno. Bolezen je danes blaga, traja približno teden dni. Pri nas v povprečju oboli od 89 do 207 ljudi na leto na sto tisoč prebivalcev. Seveda je še vedno pomembno, da jo prepoznamo dovolj zgodaj, zato bodite pozorni na simptome škrlatinke. Neozdravljena škrlatinka lahko namreč za sabo prinese kup zapletov.
Kako preprečiti škrlatinko?
Omenili smo že, da se škrlatinka širi s prenašanjem. Če smo torej v stiku z okuženo osebo, smo v tveganju, da zbolimo tudi sami oziroma naš otrok. Zato je še kako pomembno, da otrok, ki ima znake škrlatinke, ostane doma in ne hodi v vrtec. Za okužbo je potreben stik z okuženo osebo oziroma s predmeti, ki se jih je dotikala, nevarna je tudi uporaba istega kozarca ali pribora.
Čeprav cepljenje proti bolezni žal ni možno, pa lahko vseeno tudi sami zmanjšamo tveganje za okužbo. Zato poskrbimo za temeljito higieno, katere osnova je prav umivanje rok. Poleg tega ne pijemo iz kozarca, iz katerega je pil že nekdo drug. Pri kašljanju ali kihanju si pokrijemo nos in usta s papirnatim robčkom ali zakašljamo v rokav oblačila. Izogibamo se tudi menjavi osebnih predmetov.
Škrlatinka in njeni simptomi
- Inkubacijska doba pri škrlatinki traja od 2 do 4 dni.
- Po tem obdobju otrok nenadoma dobi vročino in močne bolečine v grlu.
- Pojavi se belo obložen jezik, jeziček in zadnje nebo pa postaneta živordeča.
- Po 2 dneh obloge na jeziku izginejo, jezik se obarva v barvi maline (zaradi rdečkastih bunkic, ki se pojavijo na njem).
- Čez nekaj dni se razvijejo še tipični drobni izpuščaji.
- Koža pri izpuščajih je na otip groba in hrapava.
Izpuščaji se širijo od dimelj na celo telo, včasih prav neznosno srbijo. Povzroča jih eritrogeni toksin, ki se sprošča iz bakterij. Izpuščaji so najbolj vidni v kožnih gubah na vratu, pod pazduho, v dimljah ter na komolcih in kolenih. Sestavljajo jih zelo goste in drobne pikice rdeče barve, ki so dvignjene nad površino kože. Potem se čez nekaj časa koža začne luščiti, in sicer na dlaneh in po podplatih.
Ostali simptomi so še:
- Glavobol
- Otečeni mandlji
- Pordel obraz
- Slabost in bruhanje
- Bledikava koža okoli ustnic
Škrlatinka – kako jo diagnosticiramo in zdravimo
Škrlatinka je bolezen, pri kateri zdravnik najprej preveri, če so prisotni tipični simptomi. Zato najprej pregleda grlo ter obseg in značilnosti izpuščajev. Zelo verjetno bo zdravnik vzel tudi bris, ki ga bodo analizirali v laboratoriju. Na podlagi tega, ali so prisotne bakterije ali ne, se škrlatinka potrdi ali ovrže.
V primeru škrlatinke bo zdravnik predpisal zdravila, in sicer antibiotike, ter tako poskrbel, da se bodo bakterije uničile, imunski sistem pa okrepil. Z jemanjem antibiotikov ne smete odnehati do takrat, ko porabite celotno predpisano količino, sicer se škrlatinka lahko ponovi. Obenem bo zdravnik predpisal tudi zdravila za zniževanje telesne temperature in blaženje bolečin vnetega grla.
Kako lahko otroku pomagate sami?
- Zelo priporočljive so tople juhe.
- Pomaga tudi sladoled.
- Predlagamo grgranje slane vode.
- Uporabljajte vlažilnik prostorov.
- Oboleli naj pije dovolj tekočin.
- Otrok naj bo doma, ni pa nujno, da miruje v postelji.
- Vročino lahko znižate tudi z obkladki.
Kdo največkrat zboli?
Čeprav lahko škrlatinka napade prav vsakogar izmed nas, pa ji najpogosteje podležejo otroci, ki so stari do 10 let. Pri tem igra veliko vlogo prav imunska odpornost – bolj dovzetne so tiste osebe, pri katerih je imunski sistem šibek. Po začetku škrlatinke oseba razvije imunost proti eritrogenemu toksinu, ki je pri večini trajna. Okuži se lahko le 10 do 15 odstotkov otrok, ki so že preboleli škrlatinko.
Škrlatinka in možni zapleti
Bakterija, ki povzroča škrlatinko, se lahko v redkih primerih razširi tudi v druge dele telesa. Tako lahko povzroča revmatično vročico, vnetje ušes, vnetje sinusov, meningitis, streptokokno pljučnico, akutno vnetje ledvic ali vnetje srčne mišice. Ti zapleti vsekakor niso nedolžni in lahko postanejo celo kronični problem.
Škrlatinka in nosečnost
Če za škrlatinko zboli nosečnica, običajno ni nobenih posledic za otroka, lahko pa pride do zapletov pri bodoči mamici. Takoj, ko opazite sumljive simptome, se odpravite k zdravniku.
Pripravila: Monika M.