Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen sodi med kronične presnovne bolezni, pri njej gre za nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja iz krvi v celice. To prehajanje glukoze v celice omogoča inzulin; če ga je premalo ali v primeru, da se celice nanj ne odzovejo, se vrednost sladkorja v krvi poveča.
Sladkorna bolezen torej zaradi povečanega sladkorja v krvi povzroča okvare malih žil oči in ledvic, pa tudi okvaro živcev. Kadar pa traja dalj časa, pa lahko pospeši tudi aterosklerozo in s tem prizadane žile srca, možganov in udov. V najhujših primerih lahko pride celo do srčnega infarkta, možganske kapi in gangrene okončnine. Zato je potrebno nivo sladkorja skrbno nadzorovati.
Kako razumeti sladkorno bolezen?
Najprej je dobro vedeti, kaj se dogaja v zdravem telesu. Najbrž že veste, da se po zaužitju hrane del le-te razgradi v glukozo, ki služi celicam kot gorivo. Ko se tako raven sladkorja v krvi zvišuje, se začne iz trebušne slinavke izločati inzulin. Inzulin se veže na telesne celice in s tem omogoči glukozi, da vstopi v celice. Vse to se pri zdravem človeku seveda dogaja samodejno.
Sladkorna bolezen pa je kronična bolezen, ki se pojavi takrat, ko človeško telo ne more izdelati dovolj inzulina ali pa ga ne zmore učinkovito uporabljati. Poznamo 2 tipa sladkorne bolezni. Pri sladkorni bolezni tipa 1 v celicah trebušne slinavke inzulin sploh ne nastaja več. Največkrat se ta vrsta bolezni pojavi pri otrocih in mladostnikih. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa organizem ne more izdelati dovolj inzulina ali pa ga ne more učinkovito uporabljati. Največkrat gre za obe motnji.
Zato v tem primeru sladkorna bolezen povzroča, da se v krvi začne kopičiti sladkor. Vse to pa vodi do različnih zapletov, ki smo jih že omenili v uvodu članka.
Sladkorna bolezen – kako jo odkrijemo?
Sladkorna bolezen je precej zahrbtna, saj se lahko zgodi, da zelo dolgo ne povzroča prav nobenih težav. Zato vsem ljudem, pri katerih obstajajo dejavniki tveganja za to bolezen (o dejavnikih bomo pisali nekoliko kasneje) priporočamo, da hodijo na redne preventivne preglede. Če pa se pojavijo znaki, kot so huda žeja, obilno pitje, suha usta, obilno odvajanje vode, nenamerno hujšanje in podobno, je nujno potrebno obiskati zdravnika.
In sicer, sladkorna bolezen tipa 2 se ugotovi z laboratorijsko preiskavo. Če so vrednosti glukoze v krvi na tešče 7 mmol/l al pa so čez dan večje kot 11 mmol/l ali celo več, je sladkorna bolezen potrjena. Čeprav je preiskava povsem preprosta, skoraj pri polovici bolnikov bolezni sploh ne odkrijejo. Včasih je sladkorna bolezen lahko prisotna že več let, preden jo zdravniki sploh odkrijejo.
Sladkorna bolezen – kaj lahko storite sami?
Sladkorna bolezen seveda vpliva na vsakdanje življenje. Vendar pa tudi z njo lahko živimo polno in dejavno, le naučiti se moramo, kako jo obvladati. Obvladamo pa jo tako, da uživamo zdravo hrano, smo telesno aktivni, skrbimo za vzdrževanje normalne telesne teže, ne kadimo, skrbimo za normalen krvni pritisk, redno jemljemo zdravila (se pravi inzulin) in še bi lahko naštevali.
Sladkorna bolezen in dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 so preddiabetes, motena toleranca za glukozo ali zvišana raven sladkorja na tešče, starost nad 45 let, čezmerna telesna teža, genetika, previsok krvni pritisk, zvišane ravni maščob v krvi, premalo telesne aktivnosti. Vzroka za sladkorno bolezen tipa 1 pa žal še ne poznamo, predvidevajo pa, da svojo vlogo pri tem igrajo geni.
Sladkorna bolezen: preddiabetes
Preddiabetes zelo pogosto vodi v sladkorno bolezen tipa 2. O preddiabetesu govorimo takrat, ko je raven krvnega sladkorja višja kot normalna vrednost, še vedno pa ne tako visoka, da bi to bila že prava sladkorna bolezen. Visoka raven krvnega sladkorja po jedi je posledica motene tolerance za glukozo. Lahko pa je glukoza previsoka že na tešče, takrat govorimo o zvišani glukozi na tešče oziroma o mejni bazalni glikemiji.
Sladkorna bolezen ima torej predstopnjo, ki se imenuje preddiabetes, le-ta je povezana z debelostjo (še posebej, če gre za abdominalno debelost), z zvišanim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom in maščobami v krvi. Zelo priporočamo, da ljudje s preddiabetesom poskrbijo za normalno telesno težo ter se pričnejo ukvarjati z rekreacijo.
Kakšni so znaki preddiabetesa?
Sem sodijo pogosto uriniranje, čezmerna žeja, hujšanje, večja lakota, zamegljen vid, utrujenost, težave z zbranostjo, pogoste okužbe, mravljinčenje, počasno celjenje ran in podobno. Dobro je vedeti tudi to, da se sladkorna bolezen tipa 1 pojavi povsem iznenada in simptomi so zelo izraziti. Ta ima počasnejši razvoj, pa tudi simptomi so bolj v blagi obliki.
Sladkorna bolezen tipa 2
Sladkorna bolezen tipa 2 se je včasih imenovala kar odrasla oziroma od inzulina neodvisna sladkorna bolezen. Za to boleznijo trpi kar 90 do 95 odstotkov vseh ljudi, ki imajo diabetes. Omenili smo že, da v primeru tega tipa bolezni trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ga telo ne zmore učinkovito uporabljati. Sladkorna bolezen tipa 2 ima simptome, ki so manj očitni kot pri sladkorni bolezni tipa I. Zelo veliko ljudi pa simptomov sploh nima, zato bolezni sploh nikoli ne odkrijejo, preden pride do konkretnih zapletov.
Sladkorna bolezen: kako jo preprečiti ali odložiti njen nastanek?
- Zdrava prehrana: neizpodbitno je dejstvo, da so poglavitni krivec za povečanje krvnega sladkorja po obroku ogljikovi hidrati, ki jih najdemo v škrobnatih živilih, stročnicah, sadju ali mleku. Pri tem naj napišemo, da kuhinjski sladkor in slaščice niso prepovedani, naj se pa na jedilniku ne znajdejo kot samostojen obrok. Izogibajte se maščobam, priporočamo belo meso in ribe, ki so manj mastni.
- Telesna dejavnost – temeljito spremenite svoj življenjski slog. Pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, s čimer se upočasni tudi nastanek zapletov, ki jih s seboj prinaša sladkorna bolezen. Telesna vadba ima podoben učinek kot inzulin, saj zmanjšuje nivo sladkorja v krvi ter poveča občutljivost celic za inzulin. Priporočljiva je aerobna telesna aktivnost in takšne dejavnosti, pri katerih je udeleženo več mišičnih skupin.
- Tako naj na primer omenimo hojo, predvsem hitro hojo, nordijsko hojo, kolesarjenje ali plavanje. Slednji dve aktivnosti sta primerni tudi za tiste, ki imajo precej povečano telesno težo in ne smejo obremenjevati sklepov. Odsvetujemo pa potapljanje ali zahtevno planinarjenje, saj se tu lahko vrednost krvnega sladkorja preveč zmanjša ter pride do hipoglikemije. Izogibajte se tudi vadbi z utežmi, saj tu prihaja do hitrih sprememb krvnega tlaka.
Vir: Freepik
