Slez: čudežna rastlina proti kašlju
Slez je zdravilna rastlina, ki jo pri nas poznamo pod mnogimi imeni. Rastlina izvira iz Afrike, že mnogo let pa se uporablja predvsem pri kašlju in prehladu. Kako smo tudi v Sloveniji postali oboževalci sleza, kako se ga pripravlja, kdaj ga pripravljamo in katere nasvete je vredno upoštevati, ko govorimo o slezu?
Slez je domoroden v Afriki, razširjen pa tudi pri nas
Slez, ajbiž, beli popelj, slezen, žlez, oslez, beli slez, sliz, slizka in zelnik. Pod vsemi temi imeni poznamo slez v naših krajih. Prihaja iz družine slezenovk, ki so domorodne v Afriki. Pri nas poznamo predvsem navadni slez. Spodaj najdete znanstveno klasifikacijo sleza.
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Poddeblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnolopsida (dvokaličnice)
Red: Malvales (slezenovci)
Družina: Malvaceae (slezenovke)
Rod: Althaea (slez)
Vrsta: Althaea officinalis (navadni slez)
Kako prepoznamo slez? Navadni slez oziroma althaea officinalis ima pokončna stebla, ki so precej slabo razvejana. Zrasejo lahko vse tja do metra in pol v višino. Pod zemljo se nahaja korenina, ki vsebuje veliko sluzi, je korenasta in hudo razraščena. Nad tlemi se slez bohoti z žametasto dlakavimi listi, ki so neenakomerno nazobčani.
Kaj pa cvetovi? Cvetovi so tisto, po čemur na prvi pogled razlikujemo rastline in enako je pri slezu. So beli do rahllo rožnati, v sredini pa imajo mali betič s prašniki temnih odtenkov. Cvetovi imajo približno dva centimetra premera, rastejo pa iz listov zgornjega dela rastline. Plod sleza se imenuje pokovec, ki razpade na mala, svetlo rjava semena, ko dozori.
Slez je v uporabi že mnogo let
Že od nekdaj slez cenimo kot zdravilno rastlino, ki jo pogosto uporabimo tudi v druge namene. Zaradi svoje nezahtevnosti lahko raste praktično povsod, rada pa ima delno vlažno rastišče. Zdravilne lastnosti imajo listi, cvetovi in korenine rastline, po čemer je rastlina dobila svoje znanstveno ime, saj v grščini beseda althainein pomeni »zdraviti«. V zgodovini se je uporabljal na Kitajskem, kjer je znan pod imenom yaoshukui – uporabljan je bil predvsem za spodbujanje izločanja mleka pri nosečnicah in bronhialnih vnetjih. Tudi v zahodni tradicionalni medicini se pripravki uporabljajo pri samozdravljenju.
Kaj so uporabni deli sleza?
Slez je užitna rastlina, ki jo uporabljamo v zdravilne namene in kot solato. Uporaba je široka in številčna. Prav zaradi tega je vredno nekoliko razdeliti njegovo uporabo. V solatah uporabljamo predvsem cvetove, mlade liste in semena. Vlagamo jih lahko tudi v kis in olje, pogosto pa se na krožnikih znajde kot klasična zelenjava. Redki so primeri, kjer cvremo korenine sleza, ki so prav tako užitne. Lep premik v zdravilne učinke sleza je dejstvo, da gre za medonosno zel, ki ima veliko zdravilnih učinkov.
Korenine in liste uporabljamo pri lajšanju težav suhega kašlja, razdraženi ustni sluznici in vneti ustni sluznici. Prav tako lahko korenino uporabljamo pri razdraženemu želodcu oziroma želodčni sluznici, pripravi mazil za kožo in kot del tekočine za izpiranje ust. Pri listih pa je njihova uporaba primerna za zdravljenje vnetega mehurja in pogostega uriniranja. Cvetovi sleza so po drugi strani primerni za blaženje vnete kože, saj jih lahko tu uporabimo kot zmečkane sveže cvetove ali kot poparek iz posušenih cvetov.
Pri vsem tem je pomembno, kdaj bomo dele sleza nabirali. Korenine sleza nabiramo v jesenskih mesecih, ko imajo največ sluzi. Liste in cvetove sleza pa nabiramo poleti in pred jesenjo, najpogosteje julija in avgusta.
Slez je večstranska rastlina
Sluz sama sicer nima zdravilnih učinkov, vendar pa ščiti sluznice notranjih organov pred dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tako se pripravki iz rastline uporabljajo predvsem pri zdravljenju katarjev dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetju sečnega mehurja in sečevoda. Pomaga tudi pri celjenju ran, zato se zunanje uporablja pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah. Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura. Ko že govorimo o zdravilnih učinkih, lahko nekaj besed namenimo tudi razvrstitvi sleza v farmaciji.
Evropska unija razvršča navadni slez v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z mogočo omejitvijo zeliščnih učinkovin v končnem izdelku, ki pa za slez še niso določene. Dodajanje sleza živilom dovoli tudi ameriški urad za živila in zdravila. V Sloveniji spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.
Kako pomaga slez pri našem zdravju?
Pojasnili smo že, kateri deli sleza se uporabljajo pri katerih obolenjih. Zdaj pa je na vrsti drugačna razvrstitev in namreč so to lastnosti sleza in kako rastlina pripomore k našemu zdravju. Največ sluzi se v korenini nahaja po cvetenju (jeseni in pozimi). V listih je tudi nekaj eteričnega olja. Slezove korenine vsebujejo do 35 % odstotkov sluzi, ki med procesom hidrolize razpadejo na glukozo in ksilozo. Vsebujejo tudi veliko škroba, pektinov, saharoze, flavonskih glikozidov, aminokislin, maščobnega olja, jabolčne kisline, čreslovin in fosforja. V cvetovih in listih pa je sluzi manj kot deset odstotkov. Sluzi sestavljajo kisli polisaharidi – galakturonoramnani, nevtralni glukani in nevtralni arabinogalaktani.
Polisaharidi v zelo tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo s tem ščitijo pred draženjem ter posledično blažijo kašelj. Na kožo delujejo pomirjujoče, jo mehčajo, ta pa lahko postane gladka in prožna. Polisaharidi lahko blažijo tudi močno srbenje. Primerni pa so za tudi za nego suhe kože. Kompleksni polisaharidi, ki jih vsebuje slez, spodbujajo imunski sistem, delujejo protivnetno ter znižujejo raven sladkorja v krvi.
Flavonoidi, ki jih vsebujejo slezove korenine, imajo ugoden vpliv na hipertenzijo, srčno-žilne motnje, hiperholesterolemijo, vnetje, sladkorno bolezen, astmo, alergije, rakave in revmatične bolezni, imajo pa antioksidativni učinek. Kot antioksidanti delujejo pri vnetnih procesih. Protivnetni učinek se kaže kot posledica njihovega vpletanja v metabolizem arahidonske kisline, ki posledično preprečuje nastanek prostaglandinov.
Slezov čaj je vedno odličen pripravek
Včasih nimamo dostopa do sleza ali njegovih delov, ki bi kar najbolj pripomogli našemu obolenju. Vse lekarne in bolje založene trgovine imajo na voljo slezove koreninice, ki jih lahko uporabimo pri čaju. Kako najpogosteje pripravimo slezov čas?
Dve žlički in pol slezovih koreninic prelijemo z dvema litroma in pol mlačne vode. Tako pustimo stti približno eno uro ali največ uro in pol. Sluz se mora spustiti iz korenin sleza, šele nato lahko čaj precedimo in ga popijemo.
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
