To je razlog, zakaj preventivni pregledi včasih naredijo več škode kot koristi

Da – preventivni pregledi pomagajo, kadar so ciljani, organizirani in dokazano učinkoviti. Ne pomagajo pa nujno takrat, ko gre za “splošne preglede za vsak slučaj” brez jasnega razloga, ker lahko sprožijo lažne alarme, nepotrebne preiskave in zdravljenje sprememb, ki človeku nikoli ne bi škodile. Smisel preventive je zato manj v količini pregledov in bolj v tem, kateri pregled je pravi za pravo osebo ob pravem času.

Zakaj preventivni pregledi sploh obstajajo?

Preventivni pregled (ali presejanje) poskuša odkriti bolezen ali predstopnje bolezni pri ljudeh brez simptomov. To je logično pri boleznih, ki se dolgo razvijajo tiho in jih je v zgodnji fazi lažje zdraviti. Pri organiziranih programih je cilj populacijski: zmanjšati pozne diagnoze in posledice bolezni. Tak pristop je temelj slovenskih presejalnih programov ZORA, DORA in SVIT.

Kdaj preventivni pregledi dejansko prinesejo korist?

Korist je največja, ko se poklopijo tri stvari:

• Bolezen je dovolj pogosta in pomembna, da presejanje sploh ima smisel.
• Test je dovolj zanesljiv (ne sproži preveč lažnih pozitivnih izvidov) in je sprejemljiv za ljudi.
• Zgodnje odkritje res spremeni izid, ker obstaja učinkovito zdravljenje ali poseg, ki prepreči napredovanje.

To so tudi klasična izhodišča, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija zgodaj sistematizirala v znamenitih načelih presejanja (Wilson & Jungner).

V praksi se to najbolje vidi pri organiziranih programih za določene rake, kjer je metoda standardizirana, vabila so sistemska, poti ob sumljivih izvidih so jasne, kakovost pa se meri. EU je konec leta 2022 posodobila priporočila za presejanje raka in obstoječim programom (dojke, maternični vrat, debelo črevo in danka) dodala še razmislek o širitvi na nova področja (npr. pljuča, prostata, v določenih pogojih želodec), vendar ravno zato, ker mora biti dokazna podlaga pri vsakem novem presejanju posebej močna.

Starši, pozor: ta ideja za rojstni dan navduši otroke in olajša življenje vam

Iščete nekaj, kar bo rojstni dan vašega otroka zares dvignilo na višji nivo? Imamo rešitev za vas ... Taja Gorenc s poslikavami obraza poskrbi za navdušenje otrok, nasmehe do ušes in nepozab

Kdaj “preventiva” ne pomaga – ali lahko celo škodi?

Največ zmede nastane pri splošnih zdravstvenih pregledih (veliki laboratorijski paketi, širok nabor testov pri ljudeh brez težav). Zvenijo smiselno, vendar dokazna slika ni tako prepričljiva: Cochrane pregled randomiziranih raziskav je pokazal, da imajo splošni zdravstveni pregledi malo ali nič učinka na skupno umrljivost in nekatere ključne izide, kar pomeni, da “več testov” samo po sebi ni zagotovilo za boljše zdravje.

Zakaj? Ker se pogosto zgodi eno od naslednjega:

• Lažno pozitiven izvid: test pokaže “problem”, ki ga v resnici ni. Sledijo dodatne preiskave in stres.
• Naključna najdba: odkrije se sprememba, ki bi ostala nenevarna, a jo je potem težko “pustiti pri miru”.
• Pretirano diagnosticiranje: odkrijemo stanje, ki nikoli ne bi povzročilo škode, vendar človek dobi diagnozo in včasih tudi zdravljenje.

To ne pomeni, da so pregledi slabi. Pomeni pa, da morajo imeti jasen cilj, sicer se razmerje med koristjo in tveganji hitro prevesi.

Ali drži, da več pregledov pomeni več varnosti?

Ne. To je pogost mit.

Mit: “Če grem na čim več preiskav, bom bolj varen.”
Dejstvo: Več preiskav pomeni tudi več možnosti za lažne alarme in kaskado nadaljnjih posegov, brez zagotovila, da se bo zdravje izboljšalo. Temelj presejanja ni občutek “kontrole”, ampak dokaz, da presejanje v določeni skupini ljudi prinese več koristi kot škode.

Mit: “Če je izvid normalen, sem zdrav.”
Dejstvo: Normalen izvid pomeni, da test ni zaznal odstopanja v tistem trenutku, ne more pa dati doživljenjske garancije.

Kako je to urejeno v Sloveniji in kaj je realno dostopno?

V Sloveniji imamo tri ključne organizirane programe presejanja raka, ki so zasnovani populacijsko, z vabili in jasno potjo nadaljnje obravnave: ZORA (maternični vrat), DORA (dojke) in SVIT (debelo črevo in danka). Državni in strokovni opisi teh programov poudarjajo, da se bolezni v teh programih pogosteje odkrijejo prej, v zgodnejših stadijih, ko je zdravljenje praviloma uspešnejše.

To je pomembna razlika: organizirano presejanje ni isto kot “samoplačniški preventivni paket”. Organizirani programi imajo standarde, spremljanje kakovosti in jasne kriterije, komu je pregled namenjen. Pri samoplačniških paketih je nabor testov pogosto širok, korist pa zelo odvisna od posameznika in interpretacije.

Kaj naj človek naredi, če ne ve, ali je pregled smiseln?

Najbolj uporabno vprašanje za osebnega zdravnika (ali izbranega ginekologa) je: “Kaj točno s tem pregledom iščemo in kaj bomo naredili, če je izvid pozitiven?”

Smisel preventivnega pregleda se običajno poveča, če velja vsaj eno:

• imate družinsko obremenitev ali znane dejavnike tveganja,
• spadate v ciljno starostno skupino organiziranega presejanja,
• imate dolgotrajne dejavnike tveganja (npr. povišan krvni tlak, kajenje),
• ali pa se pojavljajo simptomi (takrat to ni več preventiva, ampak diagnostika).

In smisel se zmanjša, če gre za širok testni paket brez jasnega vprašanja in brez načrta, kaj pomeni “pozitiven” rezultat.

Iščeš pravo srednjo šolo? Pridi na informativne dneve na Srednjo zdravstveno in kemijsko šolo v Novem mestu

Izbira srednje šole je ena prvih res velikih odločitev v življenju mladega človeka. Za osnovnošolce pomeni korak v svet odraslosti, za starše pa pomembno vprašanje: Ali bo ta izbira otroku odpr

Kaj če preventivne preglede povsem preskočimo?

Tudi to je skrajnost. Pri nekaterih programih je ravno redna udeležba razlog, da se določene bolezni odkrijejo prej ali celo preprečijo napredovanje (pri predstopnjah). Organizirani programi so zasnovani tako, da ciljajo skupine, kjer je korist pričakovana. EU priporočila in slovenski programi so primer, kako naj bo preventiva usmerjena: jasno opredeljena populacija, jasen test, jasna obravnava po izvidu.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, European Commission – EU Cancer Screening, Cochrane Collaboration, NICE, OECD Health Policy Studies, NIJZ.