Tour de France: največja kolesarska dirka
Tour de France je kolesarsko tekmovanje, ki je vsako leto bolj priljubljeno in gledano. Oboževalci praktično cele dneve posedajo pred televizijo, da ne bi zamudili niti enega zanimivega trenutka v sklopu 21. etap, ki sestavljajo Dirko po Franciji. Vedno več gledalcev, tudi Slovencev, pa se vsako leto odloči, da si bo slavno dirko ogledalo kar v živo. Več o tem smo že pisali tukaj.
Še zgolj nekaj dni nas loči od začetka letošnje slavne Dirke po Franciji, ki bo letos že 110. dirka v zgodovini. Začenja se 1. julija v španskem Bilbau in traja skoraj cel mesec – zaključila se bo namreč 23. julija v Parizu. Po lanskem zmagoslavnem trenutku našega kolesarja Tadeja Pogačarja se Slovenci seveda tudi letos izjemno veselimo prihajajočega se tekmovanja.
Tour obsega 3.500 km razdalje, razdeljene v 21 etap ali dirk, ki se večinoma odvijajo na francoskem ozemlju. Nekatere izvedbe dirke so prav tako vključevale odseke (ali celo celotne etape) na ozemljih sosednjih držav, kot so Nemčija, Andora, Belgija, Španija, Nizozemska, Irska, Italija, Luksemburg, Monako, Združeno kraljestvo in Švica. Obiski sosednjih držav so znani kot Grand Départs.
V skladu s to razvrstitvijo je kolesar z najnižjim skupnim časom med 21 etapami okronan za zmagovalca in prvaka Toura, ki prevzame Maillot Jaune ali tako imenovano rumeno majico vodilnega. Gre za najbolj zaželeno uvrstitev na tekmovanju, primerljivo tudi z naslovom svetovnega prvaka ali celo zlato medaljo na olimpijskih igrah. Rumena barva je v poklon barvi časopisa L’Auto, ustanovitelja Toura.
Pri gorski razvrstitvi tekmovalci tekmujejo za rdečo majico. Ta je namenjena tistemu kolesarju, ki vodi tempo v zahtevnih gorskih vzponih, čigar točke se zbirajo tako, da se med prvimi povzpne na gore, ki so jih prvotno navedli organizatorji. Ta kolesar je za najboljši čas nagrajen z nagrado Maillot à PoisRouges oz. tako imenovano rdečo majico.
Lokacija in trasa etap se vsako leto spreminjata, vendar ostaja stalnica v formatu. Ta vključuje uravnoteženo mešanico ravninskih sprintov, gorskih vzponov ter ekipnih in posamičnih kronometrov. Od leta 1975 pa je uvedena tudi ceremonialna dirka za praznovanje zaključka turneje na znameniti aveniji Champs-Elysées v Parizu. Zadnja etapa je simbolična in eden najbolj razburljivih trenutkov celotne turneje, tako za tekmovalce kot za ljubitelje kolesarstva.
Dirka po Franciji je načeloma ekipna dirka, zato tekmujejo kolesarji kot del ekipe in ne kot posamezniki. Ekipe vabijo organizatorji El Toura glede na njihov položaj v klasifikaciji UCI (Mednarodna kolesarska zveza, regulativna organizacija tega športa).
Da bi bili kolesarji povabljeni k sodelovanju v eni od elitnih ekip, morajo biti izjemno uspešni na ključnih dirkah. Naslednji korak je postati eden od devetih kolesarjev, ki jih je ekipa izbrala za nastop na Tour de France. Za tiste, ki bi si to želeli postati, ni nujno, da so najbolj spretni, temveč je predvsem pomembna najboljša sposobnost v kategoriji, ki ustreza njihovi vlogi v konkurenci.
Kako je Tour de France postal največje kolesarsko tekmovanje na svetu?
Tour de France je tekmovanje, ki že od leta 1903 premika meje nemogočega med človekom in kolesom. Preizkuša njune maksimalne sposobnosti in vzdržljivost. Vendar so se stvari od prvih dni Toura do danes močno spremenile. Iz nacionalne atrakcije je dirka po Franciji prerasla v največji vsakoletni večdnevni športni dogodek na svetu.
Ko govorimo o dirki po Franciji, govorimo o ločenem, včasih nerealnem in navdihujočem svetu. Vsak dan pritegne milijarde oboževalcev z vsega sveta. Tudi na cesti so se stvari močno spremenile. Proge so varnejše, bolj profesionalne in manj divje kot nekoč v preteklosti.
Prvi Tour de France je potekal že leta 1903, z namenom prodati več časopisov. Ustvaril in sponzoriral ga je francoski športni časopis L’Auto. Upali so, da bo naporna vzdržljivostna dirka pritegnila pozornost javnosti in povečala prodajo časopisa. Imeli so prav, dirka je bila izjemno uspešna. Več deset tisoč ljudi se je zbralo v Parizu, da bi spremljali zadnjo etapo – tako kot jo poznamo še danes.
Kolesarji Tour de France so bili vedno zelo pripravljeni in predani svoji obrti ter poslanstvu. V prvih dneh dirke so imeli tekmovalci nekoliko bolj sproščen pogled na trening in prehrano. Alkohol je bil stalnica mnogih kolesarjev, tudi med tekmo. Zmagovalec Dirke po Franciji iz leta 1903 Maurice Garin je bil strasten ljubitelj vina in tobaka ter se je rad ustavljal v različnih lokalih ob poti, da bi ‘natočil gorivo‘.
Leta 1935 se je tako rekoč celotna ekipa ustavila na pijači, ki so jo spili skupaj z domačini. Seveda je naporna vadba zahtevala, da kolesarji zaužijejo veliko ogljikovih hidratov in kalorij, a takrat ni bilo veliko skrbi za hranilno vrednost. Leta 1904 je zmagovalec Tour de France Henri Cornet dal prednost dieti, ki je vključevala veliko čokolade, čaja, šampanjca in riževega pudinga. Zdi se, da je bil v primerjavi z današnjo različico Tour de France zares bistveno drugačen, kot ga poznamo danes.
Med največjimi legendami znamenitega Toura so tudi slovenski predstavniki
Dirka po Franciji je bila skozi zgodovino priča številnim kolesarskim velikanom, kolesarjem, ki so pustili pečat v srcih navijačev in na samem športu. Štirje izmed kolesarskih junakov, ki so osvojili kar pet absolutnih zmag, so Jacques Anquetil, Bernard Hinaul, Eddy Merckx in Miguel Indurain.
Omeniti velja tudi Lancea Armstronga, ki je s sedmimi zmagami postavil največji rekord v zgodovini. Vse naslove je izgubil zaradi dopinga. Med druge velikane, ki so postali legendarni z zmago v generalni razvrstitvi in kot najboljši mladi kolesar istega leta, spadajo Laurent Fignon, Alberto Contador, Jan Ulrich, Andy Schleck in Egan Bernal.
Odlične rezultate na največji svetovni kolesarski dirki je dosegel tudi Primož Roglič. Dvakratni zmagovalec slavne dirke po Franciji je tudi Tadej Pogačar, mladi slovenski športnik, ki je pri 24 letih osvojil zmagovalni naziv predlanskim in leto prej. Kljub velikim osebnim in svetovnim pričakovanjem pa se Tadej nekaj dni pred začetkom letošnje dirke še vedno spopada s poškodbo, ki jo je staknil aprila.
24-letni Slovenec, ki kolesari za UAE Team Emirates, se je aprila poškodoval na dirki Liege-Bastogne-Liege. Toda omenjena nesreča je s seboj prinesla tudi nekaj dobrih posledic, saj si je mladi kolesar lahko odpočil, preden se bo podal na lov za tretjo zmago na Tour de France. Nedavno je namreč pomiril z novico, da že nekaj tednov aktivno trenira in se pripravlja na prihajajočo dirko.
Pogačar je sprva načrtoval štiritedenski premor zaradi priprav na Tour, ki se bo 1. julija začel v španskem Bilbau. Pred nesrečo v Belgiji je že zmagal na Tour of Flanders, Amstel Gold Race in La Fleche Wallonne. Slovenec je zmagal na Dirki po Franciji v letih 2020 in 2021, tretji naslov zapored pa mu je lani za las izmaknil Danec Jonas Vingegaard.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay, Pexels
