Čas je za trgatev!
Trgatev je prvi in precej pomemben korak na poti predelave grozdja v vino, zato se je na njo treba res dobro pripraviti. Kaj to pomeni? Dobro je treba očistiti posodo in vso potrebno opremo, leseni sodi morajo biti ovinjeni, kovinska oprema pa zaščitena še s posebnim premazom. Nihče si pač ne želi v vinu ostanka kovin.
Trgatev mora potekati v suhem in toplem vremenu, saj želimo, da je grozdje že ogreto za čim prejšnje alkoholno vrenje. To velja za rdeče sorte grozdja. Pri belih je nekoliko drugače, saj želimo tu začetek vrenja še nekoliko zadržati. Na trgatev belega grozdja se tako vedno odpravimo že navsezgodaj zjutraj, ko je grozdje še ohlajeno.
Vinogradništvo v Sloveniji
Vsi se dobro zavedamo, da ima vinogradništvo v Sloveniji zelo globoke korenine, saj segajo vse do časa Rimljanov. Slovenci se lahko pohvalimo s tem, da smo do sedaj pridelali že milijone litrov žlahtne kapljice. Kot zanimivost naj zapišemo, da je vinogradniška tradicija zapisana v zavest skoraj vsakega sedmega Slovenca.
Vzhodni del Slovenije je zelo gosto posejan z vinskimi trtami, vinske trte pa najdemo tudi na zahodu, in sicer od obalnega pasu v zaledje Mediteranske Slovenije. V naši državi imamo kar 14 vinorodnih okolišev ter 3 vinorodne dežele, vsaka izmed njih ima svoje značilno vino. Kako tudi ne, saj na okus vina vplivajo tako sestava zemlje kot tudi podnebje in vinarske tradicije. Vsem slovenskim vinogradnikom pa je skupno to, da jih povezuje ljubezen do trte in vina, zato se vse to odraža tudi v kakovosti slovenskih vin.
Kdaj poteka trgatev?
Na splošno lahko napišemo, da trgatev poteka od konca avgusta pa vse do prve polovice oktobra. Čas trgatve se seveda razlikuje glede na to, v katerem koncu Slovenije obiranje grozdja poteka. Tako so prvi na Primorskem, kjer grozdje obirajo od konca avgusta pa do konca septembra, mestem ko v Posavski in Podravski vinorodni deželi grozdje dozori nekoliko kasneje, zato se trgatev zavleče tudi v oktober.
V naši državi zaradi majhnosti in razdrobljenega lastništva vinogradov trgatev poteka po večini ročno. Moramo pa napisati, da si pri dostopu do trt vinogradniki pomagajo tudi s stroji. Seveda ni treba posebej omeniti, da je ročno obiranje grozdja bolj zamudno, pa tudi bolj naporno. Je pa izkušnja, ki jo človek dobi pri trganju grozdja, nepozabna in pristna. Ponekod poteka ročno tudi prešanje.
Trgatev je družabni dogodek
Trgatve so od nekdaj veljale tudi za družabni dogodek, saj so poleg Martinovanja eden najpogostejših običajev. Tako se v času, ko je grozdje že dovolj zrelo in ima v sebi ravno pravšnjo količino sladkorje, zbere vsa družina in prijatelji ter tisti, ki želijo priskočiti na pomoč pri obiranju grozdja. Ponavadi se trgatev prične že v sredini avgusta s postavljanjem klopotca.
Trgatev se prične že zjutraj, ponavadi ob osmi uri. Takrat gospodar in gospodarica pozdravita goste ter razdelita vinogradniške škarje. Nato se prične z delom. Ljudje se med obiranjem grozdja radi šalijo, pogovarjajo, vriskajo in pojejo, saj so zares v dobri družbi. Za še bolj prijetno delo poskrbijo tudi zvoki harmonike. Poleg tega je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, saj sta med obiranjem grozdja organizirani sve krepki malici, sledi pa še sladica. Po domovih se je ob zaključku ohranil tradicionalni likof, ko gospodinje pripravijo obilno zaključno večerjo. Sledi še zabava, ki se lahko potegne pozno v noč. Omenimo naj tudi novosti, ki jih zadnje čase zajema trgatev, na primer kronanje vinskih kraljic, kraljev in princev.
Običaji in šege, ki so značilni za trgatev, so v vsaki slovenski vinorodni deželi nekoliko drugačni. Zato vam priporočamo, da obiščete vse tri dežele, kjer boste na najbolj pristen način doživeli vse, kar spremlja trgatev.
Kaj se zgodi z grozdjem?
Potrgano grozdje konča v mlinih za grozdje. Tu se ločijo peclji od grozdnih jagod, nato pa pridejo na vrsto stiskalnice, v katerih nastane grozdni sok. Le-ta začne po nekaj dnevih vreti in iz njega nastane mošt. Slovenska vina so zelo raznolika, imamo tako suha kot sladka in tudi predikatna vina.
Vrste trgatve
Ste vedeli, da ločimo 3 vrste trgatev? Tako poznamo zgodnjo, glavno in pozno trgatev. Pri zgodnji trgatvi gre za trganje zgodnjih vrst grozdja, obenem se pobira tudi gnile jagode glavnih grozdnih sort. Glavna trgatev se imenuje prava trgatev, kjer ljudje natrgajo večino grozdja. Ostanejo le tiste sorte, ki so namenjene pozni (posebni) trgatvi.
Med najbolj znanimi slovenskimi trgatvami pa je zagotovo butična trgatev, saj se iz vsega pobranega grozdja izdela le cca 2,5 litrov vina, ki se ga napolni v majhne buteljke. Tu govorimo o obiranju grozdja na Stari trti na mariborskem Lentu. Trta se lahko pohvali s tem, da je stara že 400 let, vpisana je tudi v Guinessovo knjigo rekordev, in sicer kot najstarejša trta na svetu.
Pripravila: Monika M.