Zdaj je uradno: Slovenija ‘zakreditirana’ do vratu
Dan ekološkega dolga za Slovenijo je letos padel že 8. aprila. Kar 17 dni prej kot lani. To ni le datum na koledarju – to je znak. Alarm. In, iskreno, utripajoč rdeči opozorilni znak za prihodnost.
Kaj pravzaprav pomeni dan ekološkega dolga?
Gre za dan v letu, ko človeštvo porabi več naravnih virov in ekosistemskih storitev, kot jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. Po tem datumu – živimo “na kredit”. In v Sloveniji smo letos ta kredit začeli črpati že na začetku aprila.
Po podatkih Global Footprint Network se datum določa na podlagi kombinacije ekološkega odtisa in biokapacitete. Večj ko porabimo (in manj ko narava lahko obnovi), prej pride ta dan. Letos nas je doletel 17 dni prej kot lani – kar ni kar tako. Že leta 2018 je Slovenija dan ekološkega dolga dosegla 12. maja. Zdaj smo več kot mesec prej. Spodbudno? Ne ravno.
Zakaj tako zgodaj?
Vprašanje na mestu. In odgovori – niso ravno razveseljivi.
Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je v izjavi, ki jo povzema STA, dejal: „To ni le ekološki problem, temveč pomembno vprašanje naše kakovosti življenja v prihodnosti.“ In res je.
Kaj torej poganja zgodnejši prihod dneva dolga? Nekaj znanih krivcev:
- Povečana poraba energije.
- Nadpovprečna odvisnost od fosilnih goriv.
- Intenzivna pridelava hrane.
- Nepregledno povečevanje potrošnje – od hrane do tehnologije.
Čeprav Slovenija formalno stavi na trajnost in zeleno prihodnost, realnost ni tako zelena. Dejansko stanje na terenu je precej drugačno. Denimo: promet v Ljubljani – več avtomobilov kot kdaj koli prej. Ali pa nakupovalni centri ob koncih tedna. Polni. Do zadnjega parkirnega mesta.
Kaj pravijo okoljske organizacije?
Okoljska organizacija Umanotera je danes brez olepšav podala svojo oceno: “V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke, in ne, kako bomo naslovili čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize,” so zapisali v sporočilu za javnost.
In ni jim zameriti.
Če pogledamo le podatke Štursa iz leta 2023: Slovenci smo tisto leto na osebo porabili 455 kg gospodinjskih odpadkov. Več kot v letih pred tem. Od tega smo komaj 70 % reciklirali.
Dodaten problem? Hrana. Prehranska industrija je velik porabnik zemljišč, vode in energije. Povrhu vsega pa povzroča ogromne izpuste toplogrednih plinov.
Umanotera opozarja: “Pridelava hrane vključuje intenzivno rabo zemljišč, vode in energije ter povzroča izpuste toplogrednih plinov, s čimer močno obremenjuje okolje. Po drugi strani pa so prehranski sistemi tudi med prvimi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb.”
Mladi kot ključni del rešitve
Ko gre za prihodnost – se vedno znova vračamo k mladim. In to ni fraza.
Inštitut za zdravje in okolje sodeluje v mednarodnem programu The Food Odyssey, v katerem z inovativnimi pristopi – igrifikacijo, digitalizacijo, sodobnimi pedagoškimi metodami – izobražujo dijake o trajnostni prehrani.
Rezultat? Digitalna soba pobega, ki omogoča raziskovanje povezav med prehrano, okoljem in podnebnimi spremembami. Javno dostopna bo – za šole, mladinske centre, knjižnice. Cilj? Večja odpornost skupnosti in boljše razumevanje prehranske varnosti.
Poleg tega v letu 2025 poteka projekt Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet!, ki ga izvajata Mladinska zveza Brez izgovora Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. Njihov cilj? Aktivno vključevanje mladih v oblikovanje prihodnosti prehranskega sistema. In da, naslov pove vse.
Kaj pa mi, odrasli? Kaj sploh lahko naredimo?
Veliko. Ampak ni instant rešitev.
Začnimo z nečim preprostim. Manj mesa. Več lokalne zelenjave. Podpiranje tržnic, slovenskih kmetij. Zmanjšanje porabe plastike. Pa naj bo to steklenica za večkratno uporabo ali izogibanje mikroplastični embalaži.
Premislimo, preden kupimo. Ne potrebujemo še ene majice s popustom. Ali novega telefona vsako leto.
Zaključek? Enostaven ni.
8. april 2025. Dan, ko smo že porabili vse, kar nam narava za to leto lahko da.
To ni le podatek. To je ogledalo.
In vprašanje: Koliko prej bomo tam prihodnje leto?
Ali bomo leta 2026 ta dan obeležili že marca?
Odgovor je v naših rokah. Dobesedno.
Pripravil: N. Z.
Vir: STA, Global Footprint Network, Inštitut za zdravje in okolje, Umanotera, Šturs, projekt The Food Odyssey
