Kar je bilo še pred desetletji videti nepredstavljivo, se zdaj dogaja pred našimi očmi. Triglavski ledenik je skrčen na zadnje ostanke ledu, raziskovalci pa opozarjajo, da bi lahko ti izginili že do konca letošnje talilne sezone.
Po 80 letih meritev spremljajo njegovo izginjanje
Triglavski ledenik, eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega visokogorja, je tik pred izginotjem. Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU ocenjujejo, da je glede na stanje ob koncu avgusta zelo verjetno, da bodo zadnji ostanki ledu izginili že v prihodnjih tednih.
»Po 80 letih meritev smo prišli do točke, ko ne spremljamo več samo krčenja Triglavskega ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje,« je opozoril Miha Pavšek.
Za letošnji dramatični razplet je bila odločilna kombinacija zelo skromne snežne odeje, njenega zgodnjega izginotja in visokih poletnih temperatur.
Na Kredarici le 220 centimetrov snega
Snežna sezona 2025/2026 je bila za slovenske ostanke ledenikov izjemno neugodna. Največja skupna višina snežne odeje na Kredarici je znašala le 220 centimetrov, medtem ko je povprečje obdobja 1991–2020 kar 374 centimetrov.
Še bolj zgovoren je drug podatek. Zadnji dan s snežno odejo je bil letos že 31. maja. V preteklih desetletjih je bilo 1. junija na Kredarici v povprečju še približno meter in pol snega. Led je bil tako poleti nezaščiten bistveno prej.
Nekoč je pokrival površino 20 nogometnih igrišč
Razlika je skoraj težko predstavljiva. Ko so leta 1946 začeli sistematično spremljati Triglavski ledenik, je meril približno 14 hektarjev oziroma za okoli 20 nogometnih igrišč.
Danes so ostali le posamezni kosi ledu. Tudi Ledenik pod Skuto se še naprej zmanjšuje in je letos razpadel na več ločenih ledenih zaplat.
Raziskovalci opozarjajo, da se Alpe segrevajo dva- do trikrat hitreje od svetovnega povprečja. Na Kredarici je bila srednja letna temperatura nekoč praviloma pod lediščem, od leta 2022 pa je neprekinjeno nad njim.
Ledenik izginja, njegova zgodba pa ostaja
Izginotje ledu ne pomeni tudi konca raziskovanja. Pod nekdanjim ledenikom se razkrivajo kamnine in karbonatne skorje, stare tudi več kot 20.000 let, ki raziskovalcem pripovedujejo zgodbo o podnebju daleč v preteklosti.
Triglavski ledenik tako morda res doživlja svoje zadnje tedne. Po osmih desetletjih sistematičnega spremljanja pa ostaja za njim izjemen zapis sprememb, ki jih lahko danes spremljamo skoraj iz leta v leto – in zdaj očitno tudi dokončen konec znamenitosti, ki so jo poznale generacije Slovencev.
Pripravil: I.M.
Vir: Geografski inštitut, Facebook, Wikipedija
