3,48 milijonov evrov za referendume – je to strošek brez vrednosti?
Slovenija se je 9. junija soočila z izvedbo posvetovalnih referendumov, ki so potekali sočasno z volitvami v Evropski parlament. Ti referendumi, ki jih je za svoje politične cilje izsilila predvsem stranka Gibanje Svoboda, so dvignili veliko prahu. Njihova dejanska vrednost in smiselnost sta postala predmet številnih razprav, še posebej po razkritju stroškov, povezanih z njihovo izvedbo. Včeraj je vlada na seji odločila, da bo za pokritje stroškov referendumov prerazporedila 3,48 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije na postavko Državne volilne komisije (DVK).
Ta odločitev je povzročila ogorčenje med mnogimi državljani in politiki, ki menijo, da so posvetovalni referendumi brez prave vrednosti in da so zgolj nepotreben finančni bremen za državo. Iz sporočila po seji vlade je razvidno, da komisija potrebuje ta sredstva za izplačilo nadomestil članom volilnih komisij in za kritje stroškov tiskarskih storitev, povezanih z referendumi.
Državna volilna komisija se je znašla v težavah že pred izvedbo volitev. Novi direktor DVK, Igor Zorčič, je pred volitvami opozoril, da v državnem proračunu ni zagotovljenih dovolj sredstev niti za izvedbo evropskih volitev, kaj šele za referendume. Po njegovih besedah je za izvedbo volitev primanjkovalo več kot 920.000 evrov. Ministrstvo za finance je zagotovilo, da bodo sredstva zagotovljena, vendar je bil končni znesek še vedno nezadosten.
Zaradi dodatnih stroškov, povezanih s sočasno izvedbo volitev in referendumov, je DVK določila, da bodo nadomestila za delo volilnih organov višja za 20 odstotkov za vsak nadaljnji referendum. Tako so se stroški še povečali, kar je privedlo do včerajšnje prerazporeditve sredstev iz državnih rezerv. Celotna situacija odpira vprašanje smiselnosti in upravičenosti posvetovalnih referendumov, katerih rezultati so neobvezujoči in brez pravne teže.
Kritiki referendumov menijo, da gre za politično potezo brez pravega vpliva na zakonodajo ali javno politiko. Mnogi opozarjajo, da bi bilo mogoče 3,48 milijona evrov porabiti bolj smotrno, na primer za izboljšanje javnih storitev, zdravstva ali izobraževanja. V luči trenutnih gospodarskih izzivov in proračunskih omejitev se zdi poraba tolikšnega zneska za neobvezujoče referendume neodgovorna.
Po drugi strani pa zagovorniki referendumov trdijo, da so ti pomembni za demokratični proces in omogočajo državljanom, da izrazijo svoje mnenje o ključnih vprašanjih. Kljub neobvezujoči naravi rezultatov menijo, da referendumi prispevajo k večji vključenosti državljanov v politične procese in krepitvi demokracije.
Vsekakor pa ta primer izpostavlja potrebo po premišljenem in odgovornem načrtovanju referendumov ter po ustreznem finančnem načrtovanju. Vsak referendum bi moral imeti jasno določen namen in proračun, ki ne bi prekomerno obremenjeval državnih financ. Le tako lahko zagotovimo, da bodo referendumi resnično služili svojemu namenu in ne bodo le breme za davkoplačevalce.
Za prihodnje referendume bo ključnega pomena, da vlada in pristojne institucije temeljito pretehtajo njihove stroške in koristi ter zagotovijo, da bodo sredstva porabljena smotrno in v najboljšem interesu državljanov.
