V Ajdovščini evakuirali dve osebi, voznike reševali s poplavljenih cest
Dež ponekod popušča, vendar posledice poplav še naprej zaposlujejo reševalce. V Ajdovščini so iz ogroženega objekta evakuirali dve starejši osebi, v Renčah pa so morali pomagati voznikom, ki so zapeljali mimo zapor. Pozno popoldne je Vipava na območju Mirna še naraščala.
AJDOVŠČINA– Po poročilih, objavljenih v petek pozno popoldne, se razmere v zgornji Vipavski dolini in na delu Goriškega postopoma umirjajo. Drugod voda še povzroča težave, številne cestne povezave ostajajo neprevozne. Do Renč je bilo po zadnjih posredovanih informacijah še vedno mogoče priti le prek Krasa.
Kot smo poročali že dopoldne, so narasle reke zalile ceste, kmetijske površine in posamezne objekte. Popoldanske informacije prinašajo tudi podatke o evakuaciji in dodatnih reševanjih.
V Ajdovščini iz objekta evakuirali dve starejši osebi
Zaradi vdora vode v stanovanjski objekt so morali v Ajdovščini evakuirati dve starejši osebi. Po pojasnilih občinske civilne zaščite je bilo največ intervencij ponoči, posamezna posredovanja pa so potekala tudi čez dan. Dežju se je popoldne pridružila še močna burja.
Na Ajdovskem so poročali tudi o poplavljenih kletnih prostorih čistilne naprave in delno poplavljenih treh hišah pod gradbiščem. Podatkov o skupni škodi v posredovanih poročilih še ni.
Zapeljali mimo zapor, sledila tri reševanja
Poveljnik Civilne zaščite občine Renče-Vogrsko Milivoj Perkon je opozoril na voznike, ki niso upoštevali zapor in so poskušali prečkati poplavljena območja.
»Kljub zaporama cestišča so nekateri vozniki peljali mimo zapor. V treh primerih smo morali reševati voznike na poplavnem območju. Še najhuje pa je to, da delajo gnečo na poplavljenih delih ozkih lokalnih cest in morajo obračati na neprimernih delih, zaradi česar prihaja do zastojev. V enem primeru se je celo zgodila prometna nesreča,« je povedal v izjavi, povzeti v poročilu RTV Slovenija.
Zapore je treba upoštevati tudi takrat, ko se zdi, da bi bilo mogoče zapeljati skozi vodo. Reševalci ob tem potrebujejo proste dostopne poti do ogroženih območij.
Novi protipoplavni sistem v Renčah prestal prvi preizkus
V Renčah stanovanjski objekti po pozno popoldanskih informacijah civilne zaščite za zdaj niso bili ogroženi. Pomembno vlogo je imel novi sistem protipoplavnih panelov in črpalk, ki so ga postavili v zadnjem letu in ga še dokončujejo.
»Prevzem sicer še ni bil uradno opravljen. Protipoplavni paneli so postavljeni testno, očitno ravno v pravem času. Danes smo videli, da črpalke delujejo brezhibno. Torej ta protipoplavni zid stoodstotno opravlja svojo funkcijo,« je njegovo delovanje ocenil Perkon.
Učinkovito zaščito so izpostavili tudi v obrtni oziroma industrijski coni v Batujah. Po navedbah ajdovske civilne zaščite narasla voda tokrat ni ustavila proizvodnje v tamkajšnjih obratih, kot se je dogajalo ob preteklih poplavah.
V Mirnu voda v kleteh in na cesti skozi središče
Drugačne razmere so bile pozno popoldne v občini Miren-Kostanjevica, kjer je Vipava še naraščala. Po pojasnilih tamkajšnjega poveljnika civilne zaščite Deana Bizjaka je bilo poplavljenih nekaj kletnih prostorov, najbolj izpostavljene objekte pa so gasilci in pripadniki civilne zaščite zaščitili s protipoplavnimi vrečami.
Voda je zalila tudi del ceste v središču Mirna. Čez dan je bilo največ težav na nižje ležečih predelih Mirna in Bilj, kjer se reka običajno razliva ob visokih vodostajih.
Posredovanja tudi v Vipavi, cesta ob gradu Kromberk zaprta
V Vipavi so gasilci pomagali pri gostinskem objektu, v katerega je vdirala voda, in preusmerjali vodo, ki je izvirala iz skale. Popoldne je na ulici Ob Beli, ob povezavi med Vipavo in Vrhpoljem, voda iz jaškov zalila parkirišče. Pristojni spremljajo morebitno ogroženost bližnjih objektov.
Na območju Mestne občine Nova Gorica so imeli več intervencij predvsem v Dornberku in Zaloščah. Po popoldanskih informacijah sta ostajali zaprti cesta pri Prvačini in povezava Kromberk–Ravnica, na katero se je porušil del opornega zidu ob gradu Kromberk.
Katere povezave so bile popoldne zaprte ali poplavljene?
V posredovanih popoldanskih obvestilih so bile na širšem Goriškem navedene težave na naslednjih povezavah:
- Bukovica–Renče;
- cesta mimo pokopališča v Bukovici;
- Volčja Draga–Dornberk pri Prvačini;
- Miren–Merljaki skozi Vrtoče;
- del ceste v središču Mirna;
- Kromberk–Ravnica zaradi porušenega zidu.
Seznam ni popoln pregled vseh zapor po državi. Razmere se hitro spreminjajo, zato pred odhodom preverite aktualne informacije na Promet.si in upoštevajte signalizacijo na terenu.
Ob Kolpi naj bi voda upadala, Krka bo še naraščala
Po hidroloških informacijah iz posredovanih poročil Vipava poplavlja na območjih pogostih poplav vzdolž celotnega toka. V zgornjem in srednjem toku je pretok ustaljen, v spodnjem pa se še počasi povečuje. Zmanjševanje poplavljenih površin je napovedano za noč na soboto.
Kolpa poplavlja v srednjem in spodnjem toku, Ljubljanica pa na Ljubljanskem barju. V soboto naj bi se površine pod vodo ob Vipavi in Kolpi postopoma zmanjševale, na Barju pa naj bi se še ohranjale.
Za Dolenjsko in Posavje ostaja pomembna napoved nadaljnjega naraščanja Krke in Save v spodnjem toku. Naraščale naj bi tudi reke v kraškem zaledju Ljubljanice. V nedeljo je predvideno splošno zmanjševanje vodnatosti rek.
Burja še vztraja, nevarnost plazov ni mimo
Po večerni vremenski napovedi bodo padavine ponehale tudi v osrednjih in južnih krajih. Na Primorskem bodo zvečer in v prvem delu noči najmočnejši sunki burje na izpostavljenih mestih lahko dosegali okoli 100 kilometrov na uro, nato bo veter oslabel. Zaradi razmočenega terena ostaja povečana nevarnost zemeljskih plazov, predvsem v zahodni in jugovzhodni Sloveniji. Prebivalci naj bodo pozorni na nove razpoke, posedanje tal, zdrse zemljine in nenavadno zastajanje vode. Ob neposredni ogroženosti pokličite 112.
Sobotno jutro bo hladno, s temperaturami od –4 do 1 °C, na Primorskem okoli 3 °C. Čez dan bo pretežno jasno, vendar bo v notranjosti dopoldne precej megle in nizke oblačnosti.
Preberite tudi: Po burni noči prihaja ohladitev →
Pripravil: K. J.
Viri: povzeta obvestila CZ, ARSO, GeoZS
