Adijo, evidenca delovnega časa! Ampak kaj to pomeni v praksi?
LJUBLJANA, 12. marec 2025 – Po dveh letih vročih razprav, nezadovoljstva delodajalcev in neuspelih poskusov sprememb, se stvari končno premikajo – evidentiranja odmora za malico ne bo več! Odbor Državnega zbora za delo je namreč soglasno potrdil predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki prinaša kar nekaj olajšav za podjetja in zaposlene. Zmanjšanje administrativnega bremena? Zagotovo. Vprašanje pa je, ali bo to res prineslo več reda ali zgolj nove izzive.
Katere spremembe prinaša novela?
Nekateri so jih pričakovali, drugi so se jim upirali, a zdaj so tu. Kaj konkretno se bo spremenilo?
- Poslovite se od beleženja malice! Delodajalci ne bodo več dolžni voditi evidenc o izrabi in obsegu odmora za malico, kar je bila ena izmed najbolj sporne točk zadnjih let. To pomeni manj papirjev, manj klikanja v sistemih – in manj glavobolov.
- Konec dnevnega beleženja posebnih delovnih ur. Nočno, nedeljsko, praznično delo, izmene in razporejanje – vse to se bo zdaj vnašalo mesečno, namesto vsakodnevno ali tedensko. Poenostavitev? Zagotovo. Ampak – ali bo to olajšalo nadzor nad izrabo delovnega časa?
- Bolj jasna pravila za vodenje evidenc. Pravilno bodo definirane osebe, za katere je beleženje obvezno: dijaki, študenti, upokojenci ter tisti, ki opravljajo občasna dela v kmetijstvu. Poslovodne osebe? Zanje evidenc ne bo treba voditi.
- Elektronsko obveščanje delavcev. Namesto papirjev na oglasni deski ali zapiskov iz kadrovske službe bodo podjetja lahko zaposlenim vse potrebne podatke pošiljala preko e-pošte.
Kaj pravijo politiki?
Pričakovali bi spore in prepričana nasprotovanja. A ne tokrat. Predlog novele je odbor potrdil s 13 glasovi za in nobenim proti. To pa ne pomeni, da razprava ni bila napeta.
Poslanka Karmen Furman (SDS) je bila ostra: “Spremembe zakona so nujne in potrebne, da se odpravi sprejete ‘neumnosti’. Vi ste pa sedaj, po dveh letih, vendarle uspeli pogruntati, da se tega, kar ste takrat uzakonili, v praksi ne da izvajati.”
Njen komentar je hitro naletel na odziv poslanke Sare Žibrat (Svoboda), ki je odvrnila: “Neumen je tisti, ki vztraja pri svojem, čeprav se morda v praksi kakšne stvari izkažejo za nerealne.” Po njenih besedah je bilo vse usklajeno na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in novela samo sledi temu dogovoru.
Ampak kritike niso zmanjkale. Aleksander Reberšek (NSi) je izjavil: “Lahko se igrate v peskovniku, ne igrajte pa se z gospodarstvom.” Njegov argument? Prepričan je, da tovrstni eksperimentalni ukrepi ogrožajo podjetja in posledično tudi delavce.
Kaj pomeni ta sprememba v praksi?
Delodajalci in zaposleni se morajo pripraviti na nekaj ključnih sprememb:
- Manj birokracije pomeni manj administrativnih nalog za podjetja in manj “štempljanja” za delavce.
- Spremembe so prilagojene delodajalcem – a ali to pomeni več svobode ali manjšo transparentnost?
- Elektronsko obveščanje bo povečalo digitalizacijo poslovanja, a bo tudi odprlo vprašanja zasebnosti podatkov.
Konec zgodbe ali uvod v novo razpravo?
Spremembe so potrjene, a razprave zagotovo še ni konec. Bo res zmanjšana administracija prinesla boljšo organizacijo dela ali zgolj nove izzive?
Ena stvar je jasna – zaposleni bodo kmalu delali brez “štempljanja” odmora za malico, a ali bo to res izboljšalo delovne pogoje, bo pokazal čas.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- STA
- 24ur
- DZ RS
