Nekdo drug naj bi se izdajal zanj, on pa izgubil vozniško dovoljenje in službo! Sedaj je bil deložiran še iz njegove hiše na Trški Gori – Kdo bo odgovarjal za usodne napake?
Najprej naj bi izgubil možnost opravljanja poklica voznika tovornjaka zaradi prekrška, ki naj bi ga v njegovem imenu storil nekdo drug. Nato so sledile finančne in zdravstvene težave, sodni postopki ter prodaja družinske hiše. Zgodba Vida Borseta s Trške Gore pri Novem mestu se je 5. novembra končala z izselitvijo iz doma, ki ga je z družino gradil skoraj dve desetletji. Njegovi svojci opozarjajo na vrsto domnevnih nepravilnosti, zaradi katerih naj bi ostal brez poklica, premoženja in nazadnje še strehe nad glavo.
Drugi moški naj bi se policistom predstavil z njegovim imenom
Zgodba Vida Borseta ni povezana le z dolgovi in sodno dražbo. Njegovi svojci namreč opozarjajo na dogodek, ki naj bi močno zaznamoval njegovo življenje že pred izgubo družinskega doma.
Po njihovih navedbah naj bi se drug moški med policijskim postopkom, ko je bil pod vplivom alkohola, policistom predstavil kot Vid Borse. Zaradi prekrška naj bi nato posledice utrpel prav Borse, ki je opravljal poklic voznika tovornjaka.
Družina zatrjuje, da je izgubil vozniško dovoljenje in s tem možnost nadaljnjega opravljanja svojega poklica.
Toda zgodba naj bi dobila še nenavadnejši preobrat. Moški, ki naj bi se policistom lažno predstavil, naj bi pozneje svoje ravnanje celo pisno priznal. Po navedbah sorodnikov obstaja tudi notarsko overjena izjava, v kateri naj bi potrdil, da je bil dejansko on udeležen v policijskem postopku.
Kljub temu naj Borsetu ne bi uspelo doseči odprave posledic postopka.
Gre za resne navedbe družine, ki jih brez vpogleda v policijsko dokumentacijo, domnevno notarsko izjavo in sodne odločbe ni mogoče neodvisno potrditi. Prav tako za zdaj ni jasno, kako so pristojni organi presojali zatrjevano zamenjavo identitete.
Po izgubi poklica naj bi sledile še zdravstvene in finančne težave
Svojci menijo, da je izguba možnosti opravljanja poklica pomembno vplivala na Borsetov nadaljnji življenjski položaj. Kot voznik tovornjaka naj bi ostal brez možnosti zaslužka, na katerega je računal, pozneje pa naj bi se znašel še v zdravstvenih težavah.
V javnem pozivu za pomoč, objavljenem julija 2025, je njegov sorodnik zapisal, da Borse med okrevanjem po operaciji ni mogel redno odplačevati dolgov.
Obveznosti so se kopičile. Po podatkih civilne iniciative Zaščitimo domove je skupni dolg, zaradi katerega je prišlo do prodaje nepremičnine, znašal 58.761 evrov.
Njegovo jedro je predstavljalo približno 18.000 evrov neplačanih prispevkov iz obdobja med letoma 2009 in 2013, ko je bil samostojni podjetnik. Približno 16.600 evrov naj bi predstavljale obresti na te prispevke, preostanek pa druge obveznosti in stroški.
Ali bi Borse ob drugačnih okoliščinah lahko dolgove poplačal in obdržal hišo? Tega ni mogoče vedeti. Družina pa je prepričana, da so številni dogodki, na katere opozarja, prispevali k njegovemu težkemu položaju.
Hišo gradili od leta 2006, prodali so jo za 82.300 evrov
Na Trški Gori pri Novem mestu je Borse z družino leta 2006 začel graditi hišo. Vanjo naj ne bi vlagal le sam, temveč tudi njegov oče in sestra.
Nepremičnina je bila po navedbah svojcev več kot zgolj družinski dom. Borse naj bi jo postopoma urejal tudi z namenom oddajanja prostorov v najem, s čimer bi si lahko zagotovil prihodke za poplačilo obveznosti.
Družina je v javnem pozivu zatrjevala, da bi hiša ob oddajanju lahko prinašala med 2.000 in 3.000 evri mesečnega prihodka. Šlo je za njihova pričakovanja, ne za potrjen ali že ustvarjen zaslužek.
Toda do uresničitve teh načrtov ni prišlo.
Okrajno sodišče v Novem mestu je nepremičnino 9. februarja 2022 prodalo na drugi spletni javni dražbi. Kupec je zanjo odštel 82.300 evrov.
Cenilec naj ne bi vstopil v hišo, pozneje pa ogromna razlika v vrednosti
Prav cenitev nepremičnine je danes eno osrednjih vprašanj, na katera opozarja družina.
Sodni cenilec je hišo pred prodajo ocenil na 139.000 evrov. Kot izhaja iz navedb iniciative in svojcev, naj bi cenitev temeljila zgolj na zunanjem ogledu, saj cenilec ni pregledal notranjih prostorov.
Sorodniki opozarjajo tudi na domnevno napačno navedeno površino hiše. V javnem zapisu iz julija 2025 so zatrjevali, da naj bi bilo v prvotni cenitvi upoštevanih približno 42 kvadratnih metrov manj, kot jih je nepremičnina dejansko imela.
Borse naj bi na te pomanjkljivosti večkrat opozoril in zahteval ponovno cenitev, vendar pri svojih prizadevanjih ni bil uspešen.
Leta 2024 je pridobil novo cenitev. Sodna cenilka naj bi tokrat pregledala vse prostore in nepremičnino ocenila na kar 390.000 evrov.
ŠTEVILKE, KI IZSTOPAJO
Prodaja leta 2022
82.300 €
Cenitev leta 2024
390.000 €
Razlika znaša 307.700 evrov. Cenitvi sta nastali v različnih letih in okoliščinah, zato razlika sama po sebi ne dokazuje nezakonite prodaje.
Družina je prepričana, da je bila nepremičnina prodana za bistveno prenizko ceno. Vid Borse naj bi po njihovih besedah večkrat dejal, da so hišo prodali »za ceno banane«.
Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju se sicer nepremičnina na drugi dražbi praviloma lahko proda za najmanj polovico ugotovljene vrednosti. Prav zato je pravilna ugotovitev vrednosti za dolžnika še toliko pomembnejša.
Zaradi prodaje prizadeta tudi oče in sestra
Z izgubo hiše pa se posledice niso končale pri Vidu Borsetu.
Njegov oče in sestra naj bi v gradnjo vložila svoj denar in delo. Po družinskem dogovoru naj bi zato pridobila tudi solastniška deleža, vendar vpisa v zemljiško knjigo ni bilo mogoče urediti zaradi inšpekcijske prepovedi.
Ko je bila ta leta 2024 odpravljena, je bila hiša že prodana.
Po navedbah iniciative sta tako izgubila svoja vlaganja, čeprav sama nista bila dolžnika v izvršilnem postopku. Ker njuno solastništvo ni bilo zemljiškoknjižno urejeno, sta se znašla v posebej težkem pravnem položaju.
Sorodniki so že leta 2025 javno prosili za pomoč
Desetega julija 2025 je bila predvidena deložacija. Takrat so sorodniki objavili javni poziv, v katerem so opozorili na domnevne krivice in prosili za pomoč pravnike, odvetnike ter druge poznavalce sodnih postopkov.
Opozarjali so na zatrjevano zamenjavo identitete, izgubo vozniškega dovoljenja, sporno cenitev in težave pri uveljavljanju pravnega varstva.
Po navedbah družine je Borse poskušal pravico poiskati tudi na Ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, vendar vsebinske presoje, ki bi spremenila njegov položaj, ni dosegel.
Zaradi zdravstvenih okoliščin je bila napovedana deložacija leta 2025 odložena. Vendar le začasno.
Petega novembra 2026 je bil Vid Borse iz hiše na Trški Gori izseljen.
Njegova zgodba zdaj postaja razlog za spremembo zakonodaje
Primer je spodbudil civilno iniciativo Zaščitimo domove, ki je pripravila peticijo »Dom naj bo zadnje, kar se proda za dolg«.
Pobudniki zahtevajo deset sprememb izvršilne zakonodaje, med drugim strožje varovalke pri prodaji nepremičnin, možnost drugačnega poplačila dolgov, ustreznejše cenitve in preverjanje nadomestnega bivanja pred izselitvijo.
Poudarjajo, da ne zahtevajo odpisa dolgov ali prepovedi prodaje nepremičnin v vseh primerih.
»Ne zahtevamo, da se doma nikoli ne sme prodati. Upnik mora dobiti svoj denar. Zahtevamo, da je prodaja doma zadnja možnost, da je cena poštena in da zaradi dolga nihče ne ostane na cesti,« sporočajo iz iniciative.
Zgodba Vida Borseta tako odpira več vprašanj hkrati. Ali je bilo pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine storjeno vse potrebno? Kakšne možnosti ima posameznik, ko izgubi poklic in se znajde v dolgovih? In predvsem, kdaj bi morala država pred posegom v človekov dom uporabiti drugačne možnosti?
Za družino s Trške Gore ta vprašanja niso več zgolj teoretična. Hiša, ki so jo gradili skoraj dvajset let, je dobila novega lastnika, Vid Borse pa je ostal brez doma.
