AfD z 43,8 odstotka pretresla Nemčijo: kaj rekordna zmaga v Saški-Anhalt pomeni za Slovenijo?

AfD je na nedeljskih volitvah v Saški-Anhalt dosegla najboljši rezultat na deželnih volitvah v svoji zgodovini, vendar je za tri sedeže zgrešila absolutno večino.

MAGDEBURG – Nemčija se je v ponedeljek zjutraj zbudila v precej spremenjeni politični stvarnosti. Po preštetju vseh 2661 volilnih območij je jasno, da je Alternativa za Nemčijo (AfD) v Saški-Anhalt zmagala z veliko prednostjo. Po začasnem končnem izidu je dobila 43,8 odstotka glasov, CDU pa le 17,2 odstotka. Gre za najboljši rezultat AfD na katerih koli deželnih volitvah doslej.

Za primerjavo: AfD je na prejšnjih volitvah leta 2021 v tej deželi dobila 20,8 odstotka glasov, CDU pa 37,1 odstotka. Razmerje moči se je tako v petih letih praktično obrnilo.

V parlament so se uvrstili še SPD z 9,3 odstotka, Zeleni z 8,9, Levica z 8,6 in Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov. FDP je z 2,6 odstotka ostala zunaj parlamenta. Volilna udeležba je dosegla rekordnih 77,8 odstotka.

AfD je obstala le tri sedeže pred samostojno oblastjo

V 83-članskem deželnem parlamentu bo imela AfD 39 poslancev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. CDU jih bo imela 15, SPD, Zeleni in Levica po osem, BSW pa pet. AfD je poleg tega dobila kar 38 od 41 neposrednih mandatov, CDU pa niti enega – še leta 2021 jih je osvojila 40.

Zato volilna zmaga še ne pomeni, da bo vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund postal ministrski predsednik. CDU, SPD, Zeleni in Levica sodelovanje z AfD zavračajo. BSW je edina parlamentarna stranka, ki pogovorov z AfD ni kategorično izključila, vendar tudi znotraj nje za zdaj ni jasne podpore Siegmundu za ministrskega predsednika.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Deželno organizacijo AfD v Saški-Anhalt tamkajšnji urad za varstvo ustave od leta 2023 obravnava kot potrjeno desnoekstremistično organizacijo. AfD takšni oceni nasprotuje.

Zakaj bi morala zmaga zanimati tudi Slovenijo?

Prvi odgovor je: zaradi Nemčije, ne zaradi Saške-Anhalt same.

Saška-Anhalt ni gospodarsko središče, od katerega bi bila Slovenija posebej odvisna. Toda rezultat je postal velika težava za nemškega kanclerja Friedricha Merza in njegovo CDU. ZDF je po volitvah opozoril, da je po podatkih Politbarometra tri četrtine vprašanih menilo, da je Merz CDU pri rezultatu v Saški-Anhalt škodil.

Prav odziv Berlina je za Slovenijo bistveno pomembnejši od tega, kdo bo na koncu sestavil vlado v Magdeburgu.

Nemčija je ključna za slovenska podjetja

Nemčija ostaja vodilna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je julija letos poudarilo, da državi ustvarita več kot desetino celotne slovenske blagovne menjave. Podatki ministrstva za finance pa kažejo, da je bilo v začetku leta 2026 z Nemčijo povezanih približno 17,2 odstotka slovenskega izvoza blaga.

To pomeni, da morebitni politični premiki v Nemčiji za Slovenijo niso abstraktna zgodba. Nemško povpraševanje, avtomobilska industrija, energetika in investicije neposredno vplivajo na številna slovenska podjetja.

Ene deželne volitve teh tokov seveda ne bodo spremenile. Lahko pa rezultat še okrepi pritisk na Merza, naj spremeni smer pri gospodarstvu, energetiki, migracijah in evropskih pravilih. Prav tak premik bi že lahko imel posledice tudi za Slovenijo.

Migracije: večji pritisk tudi na evropske meje

Migracijska politika je eno osrednjih področij AfD. V zveznem programu stranka zahteva strožje mejne kontrole, zavračanje nezakonitih prihodov in bistveno strožjo azilno politiko.

Saška-Anhalt sama ne more spremeniti schengenskega sistema. Če pa bi rezultat povzročil nadaljnji premik zvezne nemške politike v smer strožjega nadzora meja, bi se posledice lahko pokazale tudi na ravni EU.

Za Slovenijo je to pomembno zaradi schengenskega prostora in njenega položaja na balkanski migracijski poti. Nemške odločitve glede notranjih mej, azilne politike in vračanja migrantov lahko sprožijo reakcije tudi v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in širše na Balkanu.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

Velika razlika pri Rusiji in Ukrajini

Še večja bi bila razlika na področju zunanje politike.

Sedanja slovenska in nemška vlada sta julija ob obisku slovenskega zunanjega ministra Toneta Kajzerja v Berlinu ponovno poudarili podporo Ukrajini, močni Evropski uniji ter širitvi EU, predvsem na Zahodni Balkan.

AfD zagovarja drugačno smer. V njenem zveznem programu je zapisana zahteva po odpravi gospodarskih sankcij proti Rusiji in obnovitvi gospodarskih odnosov z Moskvo. Prihodnost Ukrajine vidi kot prihodnost nevtralne države zunaj Nata in EU.

Deželna vlada v Magdeburgu seveda ne more ukiniti sankcij proti Rusiji ali odločati o nemški vojaški pomoči Ukrajini. Toda rezultat s skoraj 44 odstotki podpore povečuje politični pritisk na zvezno raven. Reuters navaja, da AfD trenutno tudi na ravni celotne Nemčije dosega približno 28-odstotno podporo.

In prav tu postane zgodba za Slovenijo bistveno pomembnejša.

Drugačna Nemčija bi pomenila tudi drugačno EU

Nemčija je največje gospodarstvo Evropske unije in ena ključnih držav pri oblikovanju evropskih kompromisov. AfD pa zagovarja precej drugačno predstavo o prihodnosti EU.

Stranka govori o »Evropi domovin« oziroma zvezi suverenih nacionalnih držav in želi pristojnosti vračati iz Bruslja državam članicam. Nasprotuje nadaljnji centralizaciji EU in sedanjo obliko evropskega povezovanja želi temeljito spremeniti.

Tudi tu ponedeljkovo jutro ne prinaša nobene neposredne spremembe za Slovenijo. Če pa bi AfD v prihodnjih letih postala osrednja sila tudi na zvezni ravni, bi se lahko nemški odnos do evropske integracije, Ukrajine, sankcij, migracij, zelenega prehoda in skupnih evropskih politik močno spremenil.

In ko svojo smer spremeni Nemčija, se razmerja v EU praviloma spremenijo precej bolj, kot če se podobna sprememba zgodi v eni od manjših članic.

Saška-Anhalt vendarle ni vsa Nemčija

Pri rezultatu je potrebna tudi previdnost. Saška-Anhalt je nekdanja vzhodnonemška dežela s posebnimi demografskimi, gospodarskimi in zgodovinskimi razmerami. AfD je v vzhodnem delu Nemčije že dalj časa precej močnejša kot v večjem delu zahoda države.

Reuters je pred volitvami med razlogi za visoko podporo AfD izpostavil gospodarske razlike med vzhodom in zahodom države, občutek zapostavljenosti dela prebivalstva ter drugačen odnos do Rusije.

Rezultata zato ni mogoče preprosto prenesti na celotno Nemčijo – še manj pa na Slovenijo.

Za Slovenijo danes nič neposrednega, opozorilni signal pa je močan

Zmaga AfD torej ne pomeni, da se danes za slovenska podjetja, državljane ali politiko EU karkoli neposredno spreminja. AfD še niti nima zagotovljene deželne oblasti.

Toda rezultat 43,8 odstotka je pomemben predvsem kot signal.

Če bo ostal omejen predvsem na vzhodno Nemčijo, bodo posledice za Slovenijo majhne. Če pa se bo trend nadaljeval tudi na zvezni ravni, bi lahko Nemčija v prihodnjih letih bistveno spremenila odnos do migracij, Rusije, Ukrajine, evropskega povezovanja, energetike in gospodarske politike.

Za Slovenijo, katere največja trgovinska partnerica je prav Nemčija, bi bila takšna sprememba precej več kot samo nemška notranjepolitična zgodba.

Zdaj bo zato ključno vprašanje dvoje: kdo bo sploh sposoben sestaviti vlado v Saški-Anhalt in kako se bo na rekordno zmago AfD odzval kancler Friedrich Merz.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Roy Zuo/Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0