AKTUALNO: V veljavi nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki pušča precej odprtih vprašanj

19. nov. 2015, ob 08.27
268
300 SEK

V sredini novembra je začel je veljati pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki na novo ureja pogoje, organizacijo in način dela nujne pomoči.

 

NOVO MESTO, TREBNJE – Nov pravilnik na novo predvideva satelitske urgentne centre, katerih mreža še ni popolnoma jasna, medtem ko ne posega na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Dežurne ambulante bodo do nadaljnjega delovale nespremenjene.

 

Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči, potem ko so po državi zrasli novi regionalni urgentni centri, ki so bili zgrajeni iz evropskih sredstev. Novi urgentni centri že delujejo v Brežicah in Murski Soboti, prihodnji teden se odpira urgentni center v Mariboru, do konca leta pa bodo začeli delovati še na Jesenicah, v Novi Gorici, Celju, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Izoli in Novem mestu.

 

Pravilnik o nujni medicinski pomoči predvideva tudi satelitske urgentne centre. To so pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. A je predlagana mreža satelitskih urgentnih centrov naletela na veliko razburjenje v krajih, kjer satelit ni bil predviden. Zaradi tega so v nekaterih krajih tudi zbirali podpise pod peticije.

 

Zato se je ministrstvo odločilo, da bodo v začetni fazi vzpostavljeni nekateri pilotni projekti satelitskih urgentnih centrov, predvsem tam, kjer bodo podatki dispečerskih centrov potrdili smotrnost postavitve satelitskega centra. V prehodnem obdobju bodo tako enote, ki bodo želele postati satelitski center, podale vloge za pristop k pilotnemu projektu.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

 

Prav tako je veliko razburjenja v javnosti sprožila napoved ministrstva, da se bodo z vzpostavitvijo urgentnih centrov in satelitskih urgentnih centrov počasi ukinjale dežurne ambulante po zdravstvenih domovih. V lokalnih skupnostih so opozarjali, da bi se dostop prebivalstva zlasti na ruralnih območjih ter geografsko težje dostopnejših območjih do zdravstvene oskrbe bistveno poslabšal.

 

Ministrstvo je pripombam ugodilo, zato s pravilnikom ne posega na področje neprekinjenega zdravstvenega varstva, do nadaljnjega bodo dežurne ambulante na obstoječih lokacijah delovale tako, kot so do sedaj.

 

Nezadovoljstvo zaradi delitve na ruralno in urbano okolje

Nezadovoljstvo je v javnosti povzročil tudi predlog, da bi bil dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči za urbano okolje krajši kot za ruralno. Zato je v pravilniku določeno, da povprečni dostopni čas mobilne enote nujne medicinske pomoči ne sme presegati 15 minut. Ločitve na urbano in ruralno okolje torej v pravilniku ni. Nespremenjeni pa v pravilniku ostajajo dispečerska služba, triaža in prvi posredovalci.

 

Novost dispečerski centri

Tako bodo v začetku prihodnjega leta začeli delovati dispečerski centri (poleg že obstoječega na Obali tudi v Ljubljani in Mariboru). Ti bodo objektivno beležili vse klice, hitrosti izvozov in prihodov do bolnikov, težavnost posredovanj, itd.

 

Satelitski centri

Na osnovi podatkov in kriterijev, ki so zapisani v pravilniku za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra, se bodo postopoma uvajali predvideni satelitski centri po Sloveniji. V pravilniku je tako tudi predvidena evalvacija in morebitna revizija mreže vsaki dve leti.

Vsi urgentni centri bodo glede na pravilnik morali slediti enotni triaži, kar pomeni, da bodo bolniki obravnavani glede na stopnjo ogroženosti. V urgentnem centru oziroma satelitskem urgentnem centru bo vedno prisotna oseba, ki bo zagotavljala prednostno obravnavo življenjsko ogrožajočih stanj.

Pravilnik ohranja prve posredovalce, ki se organizirajo na željo in potrebe lokalne skupnosti na popolnoma prostovoljni bazi. Pravilnik določa samo potrebna znanja in veščine, ki jih mora znati prvi posredovalec. Prvi posredovalci so osebe, ki zagotavljajo najhitrejše začetne oskrbe v primerih srčnih zastojev, nezavesti, dušenja s tujkom, itd.

S pravilnikom se ureja tudi enotno ureditev zdravstvenega varstva na prireditvah. Tako so določeni ključni kriteriji za razvrščanje tipa prireditve, glede na velikost prireditve, ogroženosti z vidika zdravja in potreb po vrsti zdravstvene ekipe.

Glede novega pravilnika smo pridobili mnenje glede iz Zdravstvenega doma Trebnje. Direktorica mag. Vera Rozman je povedala: » V Zdravstvenem domu Trebnje smo se, ob pomoči civilne družbe, aktivno vključili in obravnavno osnutka Pravnika o NMP in posredovali kar nekaj konstruktivnih pripomb. Zato smo še z večjim zanimanje čakali objavo novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Pravilnik smo podrobno proučili. Naše mnenje je, da pušča odprtih precej vprašanj.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Nosilci mreže Nujne medicinske pomoči (NMP) naj bi bili urgentni centri. Najbližji urgentni center za prebivalce upravne enote Trebnje bo v Novem mestu. Delovanje urgentnega centra, kot je zamišljen v teoriji in v Pravilniku, je velik korak naprej za paciente. Glavna prednost je ena vstopna točka: vse paciente, ki bodo iskali pomoč, bo sprejela ena oseba (triažna sestra), ki bo definirala potrebno obravnavno in stopnjo nujnosti. Pacient bo nato obravnavan v okviru urgentnega centra in mu ne bo treba hoditi od oddelka do oddelka in od aparature do aparature. Poenostavljeno: zdravnik in aparature bodo »prišle« k pacientu in ne obratno. V urgentni center bodo prepeljani in na isti načini obravnavani tudi vsi pacienti, ki bodo oskrbljeni v ostalih enotah mreže NMP in bodo potrebovali dodatno zdravniško oskrbo. Obstaja pa tveganje dolgih čakalnih vrst, kot se to dogaja npr. na ljubljanski urgenci.

Za Trebnje je predvidena ena mobilna enota (reševalno vozilo) z diplomiranim zdravstvenikom in reševalcem, ki bi bila prisotna 24 ur in bi pokrivala to področje, oziroma bo intervenirala na področjih, ki jih bo določil dispečerski center. Hkrati je med delovniki čez dan predviden zdravnik »v pripravljenosti«, kar pomeni, da bi se odzival na klice, ki bi jih nanj preusmeril dispečerski center. Ponoči, ob vikendih in praznikih, pa bi bil stalno prisoten zdravnik, ki bo izvajal nujno medicinsko pomoč. Na prvi pogled, za naše prebivalce, naj ne bi prišlo do bistvenih spremenilo. Vendar pravilnik skriva kar nekaj pasti in nedorečenih stvari. Pasti se skrivajo v izrazih »lahko«, v določilu, da se letno spreminja mreža NMP, ni definirano kaj natančno pomeni pripravljenost (intervencija večkrat dnevno, ali tedensko, ali samo občasno ob povečanem obsegu dela), ni definirano, kako se obravnavajo pacienti, ki sicer niso nujni, potrebujejo pa zdravniško oskrbo in še v mnogih stvareh. Odločitve o nadaljnjem razvoju mreže NMP bodo temeljile na podatkih (npr. o številu intervencij na določenem področju), ki jih bo beležil dispečerski center.  Upamo, da ne bo prihajalo do negativnih presenečenj in bodo prebivalci našega področja deležni enakega nivoja zdravstvenih storitev kod do sedaj.

Že v prihodnjem letu pa bo ZD Trebnje pričel z izobraževanjem privih posredovalcev, ki bodo pripomogli, da bo dostopnost do prve pomoči za prebivalce še večja.«

Vir: STA, povzela P.U.

268
300 SEK