Alfi Nipič udaril po Slovencih: “To je naše!”

ALFI NIPIČ: Zakaj Slovenci ne cenimo svoje glasbe tako kot naši sosedje?

Alfi Nipič, ikona slovenske narodnozabavne glasbe, je nedavno s svojimi izjavami postavil ogledalo slovenski družbi in njenemu odnosu do glasbe. Njegove besede niso le opozorilo, temveč subtilna kritika, ki odpira globlja vprašanja o naši narodni zavesti.

Hrvati vrtijo samo hrvaško glasbo. Mi pa moramo čakati, da kako glasbo slišimo po slovenskih radiih, to je škoda, je dejal Nipič. In res, se sploh kdaj vprašamo, zakaj? Kako to, da Hrvati obožujejo svoje klape, medtem ko Slovenci do svojih Avsenikov včasih gojimo skoraj mlačen odnos – kot da bi si mislili: “Ja, saj je dobro, ampak … ali ni to preveč domače?”

Legendarni Alfi Nipič! 🇸🇮💪
Delite, prosim! 🇸🇮 pic.twitter.com/cJ2WyIvA0W

— Dejan Škvarč (@SkvarcDejan) January 2, 2025

Glasba kot odraz kulture – ali manjka le samozavest?

Nipičeva izjava odpira zanimivo dilemo. Slovenci se pogosto hvalimo z našo bogato kulturo, a hkrati – ko pridemo do glasbe – kot da nas zgrabi nekakšen kolektivni dvom. Je narodnozabavna glasba premalo sofisticirana? Morda preveč “ruralna”? Nipič je spomnil, da je slovenska glasba, vključno z narodnozabavno, del naše kulturne identitete. Mi imamo mogoče premalo spoštljivega odnosa do slovenske besede v glasbi. To bi morali popraviti. Če se bo le dalo, tudi na to moramo biti ponosni. To je naše.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije

Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Resnica je, da Slovenci radi povzdigujemo tuje – od šansona do ameriškega rocka – medtem ko domače ostaja v senci. Ironično, kajne? Avseniki, o katerih Nipič govori z iskrenim ponosom, so prodali več kot 38 milijonov plošč na nemško govorečem področju. Da, prav ste prebrali – 38 milijonov! In kje so te številke odmevale? V tujini. Slovenci pa smo medtem čakali, da nas opomni kakšen nemški turist: “Veste, Avseniki so naravnost fantastični!”

Kaj delajo Hrvati drugače?

Hrvati so, to je treba priznati, mojstri samopromocije. Njihove postaje od Dubrovnika do Zagreba predvajajo hrvaško glasbo – od popularnih zabavnih pesmi do tradicionalnih dalmatinskih klap. In zakaj? Ker vedo, da glasba ni le zabava, temveč orodje, s katerim gradiš identiteto. Slišati svojo glasbo na radiu je kot videti svojo zastavo na stadionu – občutek pripadnosti.

Nipičevo opažanje, da slovenski glasbeniki komaj čakajo, da jih naši radijski programi sploh opazijo, pa je žalosten opomnik, da smo Slovenci pri tem bolj medli. Celo slovenske kvote na radijskih postajah, ki naj bi spodbujale predvajanje domače glasbe, so pogosto tarča kritik. Preveč formalne rešitve? Premalo podpore poslušalcev? Težko reči, a rezultat je očiten.

Rešitev: Slovenska glasba potrebuje “slovenski ponos”

Nipičeva izjava ni le kritika, ampak tudi klic k akciji. Glasba je, tako kot jezik, del narodove duše. Če bomo nanjo gledali z ležernim “češ, bo že”, je vprašanje, kaj bomo pustili prihodnjim generacijam. Nipič nas opozarja, da bi morali na svojo glasbo gledati s ponosom. Tako kot Avseniki niso oklevali in so ponesli slovensko melodijo po Evropi, tako bi tudi mi morali dvigniti glave in svoje melodije postaviti na piedestal – če ne zaradi česa drugega, pa zato, ker so naše.

In če nas bo naslednjič kdo vprašal, zakaj Slovenci vrtimo toliko tuje glasbe, si morda odgovorimo s kančkom Nipičeve modrosti: zato, ker se še nismo naučili ceniti tistega, kar imamo. Je čas za spremembo? Absolutno. Pa ne zato, ker moramo, ampak zato, ker bi morali to že zdavnaj narediti.

Napisal: N. Z.

Vir: X