Anksioznost: lahko jo omilimo
Anksioznost lahko na kratko opišemo kot stanje živčne napetosti. Zanjo trpi ogromno ljudi, s tem da je veliko takih, ki za to sploh ne vedo oziroma jim zdravnik tega ni povedal. Čeprav gre za resno psihično motnjo, jo lahko z nekaj ukrepi vsaj malo omilimo – še preden posežemo po zdravilih.
Anksioznost širše gledano spada v anksiozne motnje in je od vseh psihičnih bolezni med najpogostejšimi. Težko je natančno opisati, kaj je anksioznost, saj ta pojem zajema številna stanja, kot so napetost, živčnost, strah, trema, zaskrbljenost ipd. Dokler je strah pred izpitom, novo službo, tujim človekom, pomembnim dogodkom takšen, da nas ne ogroža v vsakdanjem življenju, gre za dokaj normalen odziv na situacije, ki nas v življenju doletijo.
Strah oziroma anksioznost je v bistvu normalna stvar, kadar se počutimo ogrožene, pa naj bo ta stvar, ki nas ogroža, res nevarna ali pa tudi ne. Strah nam pomaga, da pobegnemo trenutni grožnji, kar je včasih res dobrodošlo, težava pa nastane, kadar ta naš mehanizem anksioznosti deluje narobe – in se torej sproži tudi, kadar nevarnosti oziroma grožnje sploh ni. Takrat govorimo o anksioznih motnjah, pri katerih gre za to, da anksioznost sprožijo že nenevarne situacije ali nenevarna bitja, zato nas ta strah ovira v vsakdanjem življenju.
Anksioznost ne izbira: zanjo trpijo tako odrasli kot otroci, moški in ženske, najuspešnejši direktorji in delavci, ki delajo za tekočim trakom. Res je, da je ta motnja pri ženska malce pogostejša, a to še ne pomeni, da vas ne more doleteti, če ste pač moški. Anksioznost vpliva tako na posameznika kot na njegov ožji družinski, morda celo širši socialni krog, kar lahko občutimo v skrhanih medsebojnih odnosih, manjši uspešnosti na delovnem mestu itn. Na žalost je pogosto povezana tudi z depresijo.
Tesnoba, napetost, nenehne skrbi
Anksioznost občutimo kot psihično napetost, razdražljivost in motnje v osredotočenosti. Kadar zajame posameznika, temu začne srce biti hitreje, morda se mu vrti v glavi, zaboli ga v trebuhu ali glavi, mu je slabo, težko diha, je nemiren in se trese. Med anksiozne motnje uvrščamo tudi panično motnjo in socialno fobijo, o splošni anksioznosti pa govorimo takrat, kadar je posameznik nenehno – ves čas – tesnoben, napet in zaskrbljen. Ves čas ga spremljajo skrbi, pa naj bo to zaradi službe, otrok, odnosa s partnerjem, družabnega življenja. Lahko ima težave s spanjem, pogosto ima glavobole in telesne simptome, ki bi jih zlahka pripisali še kakšni drugi bolezni.
Težava je zlasti v tem, da si anksiozni posameznik preprosto ne more pomagati oziroma si niti ne zna, zato so strokovnjaki pripravili nekaj nasvetov, kar storiti, kadar veste, da vas je spet napadla anksioznost. Takoj ko začutite, da so vas okupirale negativne misli, začnite globoko dihati, morda napihnete kakšen balon in popijete melisin čaj, ki pomirja.
Dr. Mehmet Oz pravi, da je prav ta čaj že stoletja poznan po učinku pomirjanja. Anksioznost lahko preženejo tudi mešanica limone, ingverja in medu, aromaterapija ter globoko dihanje iz trebušne votline. Globoko dihanje skozi prepono odganja slabe misli, upočasnjuje bitje srca, znižuje krvni tlak in telesu pomaga, da kisik porabi bolj učinkovito.
Kako anksioznost nastane v telesu?
Ko vas napade anksioznost in se znajdete v začaranem krogu, ki vam ne da spati, morate pomiriti svoje možgane, natančneje amigdalo, tako imenovani center za občutek tesnobe in strahu. Ko se soočimo z nevarnostjo, amigdala možganski skorji pošlje opozorilo.
Skorja pa potem oceni, ali je težava, s katero se soočate, res vredna, da bi si z njo tako razbijali glavo. Včasih pa se možganska skorja znajde na udaru vrste opozoril amigdale in takrat preprosto ne more predelati vseh podatkov. Nastane začarani krog skrbi, zaradi katerih posledično trpi tudi želodec. Kadar smo zaskrbljeni, se želodec začne obnašati kot drugi možgani. Ima svoj živčni sistem, ki se odzove na strah in tesnobo – to občutimo kot prebavne motnje, slabost, zgago in še kaj. Za želodčne težave torej posezite po čaju iz melise, ki vas bo pomiril, ublažil težave in izboljšal kvaliteto spanca.
Namesto da težave pometate pod preprogo, si vzemite 15 minut in si priznajte, da imate problem. V nadaljevanju materializirajte vse, kar vas teži. Ko vas muči anksioznost, si torej na list papirja zapišite, kaj vse vas v tistem trenutku obremenjuje, ali pa seznam stresnih dogodkov, ki vas še čakajo. Tako boste lahko vnaprej razmislili o različnih scenarijih, se s stresom bolje soočili in ne spet naredili iz muhe slona.
Naravni napitek, ki odganja anksioznost
Zmešajte žličko limoninega soka, žličko mletega ingverja in pol žličke medu, mešanico pa zaužijte po trikrat na dan. To tradicionalno indijsko zdravilo telo vodi v ravnotežje, tako da poveča pretok energije v prebavnem sistemu in zmanjša višek energije v umu, mislih. Obenem limona znižuje krvni tlak in krepi kapilare, ingver miri želodec, med pa nadzira stopnjo sladkorja v krvi, ki se povečuje kot posledica zaskrbljenosti.
Dišeča sprostitev in moč misli
Kadar potrebujete hitro pomiritev, poskusite moč aromaterapije. Vonji bergamotke, sivke in evkalipta potujejo naravnost v amigdalo in ustvarjajo občutek pomirjenosti. To pa verjetno ne bo dovolj, saj je anksioznost odvisna tudi od vaših misli. Svojih misli se morate znati zavedati in jih očistiti strupenih stvari, saj se kaj lahko hitro zasidrajo in vam pridejo v navado – tako slabe kot tudi dobre. Slabe misli je treba nadomestiti z dobrimi in pri njih vztrajati – dokler vam ne pridejo v navado. Kot smo že omenili, slabe misli odganja tudi globoko dihanje. Dovolj bo le pet minut na dan, pa boste dosegli zavidljivo raven sprostitve, tako da res velja poskusiti.
Seveda smo zgoraj opisali le nekatere napotke, ki jih lahko upoštevate doma, kadar se spopadate s strahovi. Če pa vas anksioznost napada pogosto, tako da ovira vaše življenje, pa le obiščite zdravnika, ki vam bo znal svetovati, kako naprej.
Pripravila: M. S.
