ARSO opozarja! Onesnaženost zraka narašča – preverite, ali je vaše mesto na seznamu!

24. feb. 2025, ob 15.00
1214
200 SEK

Če ste v zadnjih dneh opazili, da vas bolj kot običajno draži grlo, da je dihanje na prostem težje, ali pa, da se vam po kratkem sprehodu solzijo oči, niste edini. Onesnaženost zraka v Sloveniji je dosegla skrb vzbujajoče ravni, strokovnjaki pa opozarjajo, da bo stanje takšno ostalo vsaj še nekaj dni.

Kaj se dogaja in zakaj?

Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je v večjih slovenskih mestih zrak prekomerno onesnažen s trdimi delci PM10 in PM2,5 – drobnimi delci, ki prodrejo globoko v pljuča in lahko resno ogrozijo zdravje, še posebej pri tistih, ki imajo že obstoječe težave s srcem ali dihali.

Glavni krivci? Nič novega – izpusti iz kurjenja, ogrevanja na trda goriva, promet in neugodne vremenske razmere, ki zadržujejo onesnažen zrak v nižinah. Temperature so nizke, vetra skoraj ni, kar pomeni, da se smog in trdni delci dobesedno kopičijo v zraku, ki ga vsak dan dihamo.

Katere regije so najbolj prizadete?

Najbolj kritične točke onesnaženja trenutno vključujejo:

  • Ljubljano (Vič, Bežigrad in center so med najbolj prizadetimi območji)
  • Celje (po podatkih ARSO najvišje izmerjene vrednosti PM10 – kar 78 µg/m³!)
  • Zasavje (Zagorje blizu 70 µg/m³)
  • Štajerska in Koroška (Maribor, Ptuj, Ravne na Koroškem)
  • Goriška in Prekmurje (tudi tu so vrednosti čez dovoljeno mejo)

Za lažjo predstavo – mejna dnevna vrednost delcev PM10 je postavljena pri 50 µg/m³, kar pomeni, da je v mnogih krajih onesnaženost presegla dovoljene meje tudi za več kot 50 %.

Kaj pomeni tako onesnažen zrak za zdravje?

Čeprav onesnaženje ne vidimo neposredno, so posledice lahko resne – zlasti pri otrocih, starejših in tistih z boleznimi dihal ali srca. Med pogostimi težavami, ki jih lahko povzroči slaba kakovost zraka, so:

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za skoraj 3-krat nižje! Preverite tukaj
Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj
  • Kašelj, draženje grla in suha usta
  • Oteženo dihanje, zlasti pri tistih z astmo ali bronhitisom
  • Pospešen srčni utrip in povišano tveganje za srčne bolezni
  • Glavoboli, utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost
  • Povečana možnost okužb dihal pri otrocih in starejših

In kar je še huje? Dolgotrajna izpostavljenost takšnemu zraku lahko povzroči kronične bolezni dihal in srca – kar so pokazale številne raziskave po svetu.

Kaj lahko storimo, da zmanjšamo tveganja?

  • Bivanje na prostem omejite na ure, ko je onesnaženost najmanjša – običajno sredi dneva.
  • Izogibajte se območjem z gostim prometom – če se že morate gibati zunaj, izberite parke ali gozdne poti, kjer je zrak boljši.
  • Prezračujte pametnone zjutraj ali zvečer, ko so ravni delcev najvišje, ampak raje sredi dneva.
  • Uporabljajte zračne filtre – če imate doma prezračevalni sistem, poskrbite, da ima vgrajene HEPA filtre, ki zadržijo delce.
  • Ne dodajajte onesnaženja v zaprtih prostorih – ne kurite sveč, ne prižigajte kaminov in nikakor ne kadite v notranjih prostorih.

In še pomembno opozorilo za tiste, ki imajo težave s srcem ali dihali – če opazite pomanjkanje zraka, pospešen srčni utrip ali nenavadno utrujenost, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Zakaj se to ponavlja vsako leto?

Čeprav se vsako leto ob nizkih temperaturah ponavljajo opozorila o slabem zraku, resne sistemske rešitve še vedno manjkajo. Glavne težave so:

  • Prevelik delež osebnega prometa – več vozil pomeni več izpustov, še posebej v prometno obremenjenih mestih.
  • Zastarele metode ogrevanja – v Sloveniji je še vedno ogromno gospodinjstev, ki uporabljajo les in premog, kar ob neugodnem vremenu povzroči izjemno visoko onesnaženost.
  • Slabe vremenske razmere – pri nizkih temperaturah in brez vetra se onesnaženje zadrži v zraku in ne razprši.

In rezultat? Dihamo enega najbolj onesnaženih zrakov v Evropi.

Kaj lahko storimo na dolgi rok?

Če želimo, da se ta situacija ne ponavlja iz leta v leto, je treba sprejeti ukrepe na ravni države in posameznika.

  • Prehod na čistejše oblike ogrevanja – subvencije za toplotne črpalke, učinkovite peči na biomaso in solarne sisteme.
  • Manj avtomobilov, več javnega prevoza – spodbujanje kolesarjenja, hoje in javnega prevoza.
  • Več zelenih površin v mestih – drevesa in rastline pomagajo zmanjševati onesnaženje.

Previdnost ni odveč!

Slaba kakovost zraka ni le statistika – vpliva na vsakega izmed nas. Čeprav ne moremo v trenutku spremeniti celotnega sistema, lahko z nekaj ukrepi zaščitimo svoje zdravje in zmanjšamo svoj prispevek k onesnaženju.

  • Spremljajte kakovost zraka prek spletnih strani ARSO ali AccuWeather.
  • Omejite gibanje na prostem, kadar je onesnaženost visoka.
  • Prezračujte prostore ob pravem času.
  • Podprite ukrepe za izboljšanje zraka – ali pa jih zahtevajte!

Pripravil: E. K. Vir: Arso, Freepik

1214
200 SEK