Asta Vrečko zagnala alarm: je iz spremembe zakona naredila politično dramo?
V državnem zboru se je vnela ostra razprava o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki bi državljanom tretjih držav odvzele glas na lokalnih volitvah. Asta Vrečko govori o enem najhujših posegov v demokracijo, a prav njene besede odpirajo novo vprašanje: ali Levica znova iz resne politične razprave dela dramatičen ideološki spopad?
Ko politika zavpije, da je ogrožena demokracija
Razprava o lokalnih volitvah je hitro prerasla v enega najbolj vročih političnih spopadov zadnjih dni. Predlagatelji iz vrst SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice želijo spremeniti zakon tako, da državljani tretjih držav na lokalnih volitvah ne bi več imeli volilne pravice. Podporniki sprememb trdijo, da mora biti odločanje o občinah, županih in lokalnih skupnostih tesneje povezano s slovenskim državljanstvom. Na drugi strani Levica in del opozicije govorita o nevarnem posegu v pravice ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo in plačujejo davke.
.@luka_simonic: Zanimivo je, da je bil največji problem Svobode pri tem zakonu datum njegove uveljavitve. 🤷♀️
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 15, 2026
Z vsebino očitno ni bilo težav.
Mi ostajamo pri zdravem razumu: o lokalnih zadevah naj odločajo državljani in državljanke Republike Slovenije. 🇸🇮 pic.twitter.com/YsSXdXLFNG
Asta Vrečko udarila z najtežjimi besedami
Nekdanja ministrica Asta Vrečko je ob tem zapisala, da gledamo “enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije” in vprašala: “Kaj sledi? Kdo bo naslednji?” Gre za močne, skoraj alarmantne besede, ki imajo jasen politični namen: ustvariti občutek, da se pred očmi javnosti dogaja nekaj izjemno nevarnega. A prav tu se pojavi težava. Ko se vsaka sprememba, ki Levici ni po volji, razglasi za napad na demokracijo, se prostor za trezno razpravo hitro zapre.

Bistvo razprave ni, ali tujci prispevajo k družbi
Nihče resen ne more zanikati, da številni tujci v Sloveniji delajo, plačujejo prispevke, vzgajajo otroke in so del lokalnih skupnosti. To je dejstvo. Toda vprašanje lokalnih volitev je širše in politično občutljivo: kdo naj odloča o lokalni oblasti? Predlagatelji poudarjajo, da slovenska zakonodaja tujcem omogoča pot do državljanstva, s tem pa tudi do vseh političnih pravic. Zato se njihov argument ne vrti okoli vprašanja, ali so ti ljudje dobrodošli, ampak okoli vprašanja politične pripadnosti in odgovornosti do države.
Levica znova stavi na čustva
Asta Vrečko in Levica sta razpravo postavili v okvir strahu, izključevanja in domnevne diskriminacije. Takšna retorika je učinkovita, saj hitro mobilizira javnost, a hkrati zakrije bistvo. Če je zakon slab, naj opozicija pokaže pravne, ustavne in praktične argumente. Če je neustaven, naj to presodi ustavno sodišče. Toda označevanje predloga za skoraj zgodovinski zlom demokracije deluje bolj kot politični krik kot pa resna razprava.
Danes v parlamentu glasujemo, da bo skrajno desna koalicija na čelu s SDS v skladu s svojo diskriminatorno in rasistično politiko dober teden po formiranju vlade vzela volilno pravico na lokalnih volitvah našim sokrajanom iz t.i. “tretjih držav”. To so naši sosedi, znanci,…
— Asta Vrečko (@AstaVrecko) June 15, 2026
Vprašanje, ki bo ostalo tudi po glasovanju
Ne glede na izid glasovanja je jasno, da se je odprla tema, ki bo še dolgo burila politični prostor. Ali naj o slovenskih občinah odločajo tudi ljudje brez slovenskega državljanstva? Ali pa je državljanstvo tista meja, pri kateri se začne polna politična pravica? Levica ima pravico nasprotovati spremembam, a Asta Vrečko je z ostrimi besedami pokazala tudi nekaj drugega: da bo nova vlada vsako večjo potezo očitno spremljala z glasnim opozicijskim alarmom.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X