Bo 40 let delovne dobe zadoščalo tudi v prihodnje? Miha Blažič opozarja: “To je norčevanje iz delavcev”
Razprava o pokojninski reformi v Sloveniji se ponovno zaostruje. Medtem ko vlada trdi, da spremembe prinašajo “vzdržnejši sistem” in “pravičnejše pokojnine”, iz vrst sindikatov in delavskih gibanj prihajajo ostri očitki. Po besedah Mihe Blažiča iz Delavske koalicije gre za varčevalne ukrepe na račun tistih, ki so vse življenje delali.
Delavci bodo morali delati dlje in za manj
Blažič je v svoji izjavi poudaril, da bi morebitna sprememba, ki določa, da za upokojitev ne bo več dovolj 40 let delovne dobe, močno prizadela večino zaposlenih. »Če bi v tem trenutku to stopilo v veljavo, bi bilo vsaj 50 odstotkov ljudi, ki se ne bi mogli upokojiti. Govorimo o dveh dodatnih letih dela, kar pomeni, da 40 let ni več dovolj. To je neposredno zavajanje,« je opozoril. Kot pravi Blažič, spremembe ne pomenijo pravičnosti, temveč dodatno breme za delavce. »Nekdo, ki je začel delati pri 20 letih, se pri 60 letih ne bo mogel upokojiti. Moral bo delati 42 let. Takšnih ljudi bo zdaj vedno več, ker sistem ne priznava realnih življenjskih okoliščin,« je dodal.
Po njegovih besedah bodo delavci zaradi sprejetih ukrepov morali delati dlje, ob tem pa bodo njihove pokojnine nižje in manj ugodno usklajevane. »To je norčevanje iz ljudi, ki so desetletja garali. Skupna moč upokojencev bo padala, saj se bodo pokojnine v prihodnje usklajevale slabše,« opozarja Blažič.
Kdo res plačuje v pokojninsko blagajno?
Eden izmed ključnih problemov, na katerega opozarja Delavska koalicija, je vir financiranja pokojninske blagajne. Blažič poudarja, da glavni vir, prispevna stopnja delodajalcev, že desetletja ostaja nespremenjena in po njegovem mnenju “sramotno nizka”. »To je tisti vir, ki bi moral zagotavljati stabilnost pokojninske blagajne, pa se ga vlade od leta 1996 naprej niso dotaknile. Prispevna stopnja delodajalcev v Sloveniji je ena najnižjih v Evropski uniji, a se o tem ne govori. Reformiramo delavce, ne pa sistema,« je bil kritičen.
Blažič meni, da trenutna smer pokojninske reforme ni nič drugega kot nadaljevanje varčevalnih politik iz preteklosti, ki jih plačujejo zaposleni. Po njegovih besedah oblast ukrepe predstavlja kot nujno prilagoditev, v resnici pa gre za varčevanje na račun tistih, ki najmanj zaslužijo in največ prispevajo. »Delavci bodo delali dlje, imeli manj in se upokojevali kasneje. Hkrati pa se ne dotikamo kapitala, ki bi moral v sistem prispevati več. To ni pravično, to je razgradnja socialne države,« je sklenil Blažič.
Odprta vprašanja in negotova prihodnost
V razpravi o reformi se tako znova odpira staro vprašanje: ali bodo prihodnje generacije sploh dočakale dostojno pokojnino? Čeprav vlada poudarja, da gre za prilagoditev demografskim trendom, se med ljudmi krepi občutek, da bodo morali delati vse dlje za vse manj. Miha Blažič ob tem opozarja, da takšne politike dolgoročno slabijo zaupanje v sistem. »Če nekdo po 40 letih dela ne more iti v pokoj, je jasno, da nekaj ni v redu. To ni reforma, to je socialna degradacija,« zaključuje.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook – Odmevi
