Vremenski alarm iznad Arktike: Evropi grozijo siloviti vdori mrzlega zraka
Visoko nad Arktiko se dogaja nekaj, kar je presenetilo tudi izkušene meteorologe. Polarni vrtinec slabi nenavadno zgodaj, kar bi lahko v prihodnjih tednih povečalo možnost prodorov hladnega zraka nad Evropo. Bi lahko posledice občutili tudi v Sloveniji?
Takšnega dogajanja v začetku novembra niso pričakovali
Medtem ko se Evropa pripravlja na zimske mesece, meteorologi pozorno spremljajo dogajanje približno 30 kilometrov nad Severnim polom. Tam se namreč občutno spreminja polarni vrtinec, obsežen sistem močnih vetrov, ki v hladnejšem delu leta krožijo okoli Arktike.
Običajno se polarni vrtinec jeseni krepi, največjo moč doseže okoli januarja, nato pa proti pomladi postopoma slabi. Letos je drugače. Že v začetku novembra so se pojavili znaki izrazite motnje, ki bi lahko povzročila nenadno stratosfersko segrevanje.
Profesor meteorologije Andrew Charlton-Perez z Univerze v Readingu opozarja, da tako zgodnjega pojava v sodobnih opazovanjih še niso zabeležili. Zanesljivi satelitski podatki segajo v leto 1979.
Arktični zrak bi lahko prodrl precej južneje
Zakaj je oslabitev polarnega vrtinca tako pomembna? Ko je ta močan in stabilen, pomaga vzdrževati značilno kroženje zraka okoli polarnega območja. Ob izrazitejših motnjah pa se lahko spremenijo tudi vremenski vzorci nad Evropo.
To lahko ustvari pogoje, v katerih hladen arktični zrak prodre precej južneje kot običajno.
Med območji, kjer bi lahko bila verjetnost hladnejših obdobij večja, meteorologi omenjajo Skandinavijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Poljsko.
Toda takšne spremembe ne nastopijo čez noč. Vpliv dogajanja v stratosferi se lahko pri tleh pokaže šele po več tednih.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Prav to vprašanje bo v prihodnjih tednih zanimalo številne Slovence. Če bi se nad severno in srednjo Evropo vzpostavila ustrezna razporeditev zračnega tlaka, bi lahko hladnejše zračne mase dosegle tudi območje Alp in Slovenije.
Takšen razvoj bi povečal možnost izrazitejših ohladitev, ob ustreznih padavinskih razmerah pa tudi sneženja. Vendar trenutno ni mogoče napovedati, ali se bo takšen scenarij dejansko uresničil.
Oslabljen polarni vrtinec namreč še ne pomeni samodejno ostre zime ali obilnega sneženja. Nekateri deli Evrope lahko občutijo izrazito ohladitev, drugi pa ostanejo razmeroma topli.
Znanstveniki preučujejo tudi vpliv El Niña
Strokovnjaki skušajo razumeti, zakaj se je nenavadno dogajanje začelo tako zgodaj. Med možnimi vplivi omenjajo močan El Niño, ki spreminja kroženje ozračja nad Tihim oceanom in lahko posredno vpliva tudi na razmere nad Arktiko.
Raziskujejo tudi morebitno povezavo s podnebnimi spremembami, vendar neposredna povezava s trenutno motnjo ni dokazana.
Odločilni bodo prihodnji tedni
Za zdaj meteorologi poudarjajo predvsem negotovost. Zgodnja oslabitev polarnega vrtinca je izjemen pojav, vendar še ne razkriva, kakšna bo letošnja zima.
V prihodnjih tednih bo postalo jasneje, ali se bodo spremembe visoko nad Arktiko prenesle tudi v nižje plasti ozračja.
Za Slovenijo tako ostaja odprto najpomembnejše vprašanje: bo letošnja zima prinesla izrazitejše prodore mraza ali bo nenavadno dogajanje nad Arktiko minilo brez večjih posledic za naše kraje?
Pripravil: I.M.
Vir: SWE, Facebook
