Bo demografski sklad s skoraj 17 milijardami evrov rešil slovenske pokojnine?

Vlada pripravlja Nacionalni demografski sklad, v katerega naj bi se prelilo skoraj vse pomembnejše državno premoženje. Na papirju je obljuba velika: več denarja za pokojnine, starejše in družine. A za številko 17 milijard evrov se skriva tudi vprašanje, ki ga Slovenija ne sme spregledati – kdo bo v resnici nadzoroval ta denar?

Velika obljuba, a zakon še ni dokončen

Ministrstvo za finance je potrdilo, da je predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu še v medresorski obravnavi in da končna vsebina zakona še ni dokončno oblikovana. Temeljni cilj pa je jasen: donosi državnega premoženja naj bi dolgoročno pomagali pri varnejših pokojninah in večji socialni varnosti sedanjih ter prihodnjih generacij.

Prav zato gre za eno najpomembnejših finančno-političnih zgodb tega mandata. Ne govorimo o manjšem skladu ali le novi instituciji na papirju. Govorimo o skoraj celotnem državnem premoženju, ki bi se znašlo pod eno streho.

Kaj bi se preneslo v sklad?

Po doslej znanih informacijah naj bi se Slovenski državni holding preoblikoval v Nacionalni demografski sklad. Nanj bi prenesli večino državnih kapitalskih naložb, pa tudi premoženje Kada, DSU, ZPIZ in ZZZS. Med drugim se omenja tudi 34,5-odstotni delež ZPIZ v Zavarovalnici Triglav ter 15,2-odstotni delež ZZZS v Vzajemni.

Začetna vrednost sklada naj bi znašala nekaj več kot 16,8 milijarde evrov. V to številko naj bi bili vključeni državni deleži, naložbe obstoječih upravljavcev in dodatnih 176,8 milijona evrov s posebnega računa ministrstva za finance.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Na prvi pogled se sliši preprosto: država zbere premoženje, ga bolje upravlja, del donosov pa nameni za pokojnine. Toda ravno tu se začnejo prava vprašanja.

Koliko denarja bi pokojnine res dobile?

Po osnutku naj bi sklad vsako leto v pokojninsko blagajno nakazal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb. Dodatnih deset odstotkov dividend naj bi šlo za politiko starejših, deset odstotkov za družinsko politiko, preostanek pa bi ostal v skladu.

Toda številke pokažejo tudi drugo plat zgodbe. SDH navaja, da so SDH, Republika Slovenija in ZPIZ v letu 2025 skupaj prejeli 513,1 milijona evrov dividend, kar je bilo največ doslej. Od tega je država prejela 418,2 milijona evrov, ZPIZ 21,9 milijona, SDH pa 73 milijonov evrov.

Če bi za občutek vzeli to številko, bi 40 odstotkov vseh dividend pomenilo okoli 205 milijonov evrov za pokojninsko blagajno. To je veliko denarja. A v primerjavi s celotnim sistemom ni čudežna rešitev. Dnevnik povzema ekonomista dr. Marka Jakliča, ki opozarja, da so skupni prihodki oziroma odhodki ZPIZ v letu 2025 znašali 8,4 milijarde evrov; tudi če bi vse dividende neposredno usmerili v pokojninsko blagajno, bi to pomenilo približno 6,1 odstotka letnih prihodkov ZPIZ.

Pokojninski problem je večji od enega sklada

Slovenija se hitro stara. Po projekcijah SURS in Eurostata so starejši od 65 let leta 2025 predstavljali nekaj več kot 22 odstotkov prebivalstva, leta 2050 pa naj bi njihov delež znašal že 30,3 odstotka. Hkrati naj bi delež prebivalcev v starosti od 15 do 64 let do leta 2050 padel na 56,8 odstotka.

To pomeni preprosto in neprijetno resnico: več bo upokojencev, manj bo ljudi v najbolj aktivni delovni dobi. Sklad lahko pomaga, ne more pa sam rešiti vprašanja, kdo bo čez desetletja vplačeval dovolj prispevkov za vse pokojnine.

Zato ekonomisti opozarjajo, da demografski sklad ne more nadomestiti prave pokojninske reforme, višje zaposlenosti, daljše delovne aktivnosti, večje produktivnosti in stabilnih virov financiranja.

Največja dilema: kdo bo nadzoroval milijarde?

Najbolj občutljivo vprašanje ni le, koliko denarja bo v skladu, ampak kdo bo imel roko nad njim. Po poročanju Tax-Fin-Lexa oziroma povzemanju osnutka naj bi imel sklad devetčlanski nadzorni svet. Pet članov bi imenovala vlada na predlog ministrstva za finance, štiri državni zbor, med njimi enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

To pomeni, da bi lahko imela vsakokratna politična večina zelo močan vpliv na ljudi, ki bodo odločali o nadzoru nad največjim paketom državnega premoženja v državi. In tu se odpira največji dvom: bo sklad res profesionalni varuh premoženja za prihodnje generacije ali pa nova točka političnega kadrovanja?

Posebej odmeva tudi podatek, da bi z imenovanjem prvega nadzornega sveta sklada prenehal mandat sedanjim članom nadzornega sveta SDH, ne glede na to, koliko mandata jim je še ostalo.

Odgovor bo dala praksa, ne obljube

Nacionalni demografski sklad je lahko pomemben korak. Slovenija potrebuje dolgoročne vire za pokojnine, dolgotrajno oskrbo in družinsko politiko. Toda sklad bo uspešen le, če bo deloval pregledno, strokovno in z dovolj politične distance.

Če bo 17 milijard evrov državnega premoženja upravljanih pametno, lahko sklad postane varovalka za prihodnost. Če pa bo postal predvsem nova kadrovska in politična trdnjava, bo javnost hitro dobila občutek, da se za lepimi besedami o pokojninah skriva nekaj povsem drugega.

Zato pravo vprašanje ni le, ali bo Slovenija dobila demografski sklad. Pravo vprašanje je, ali bo ta sklad res služil ljudem – ali pa bodo ljudje spet le izgovor za novo prerazporeditev moči.

Pripravil: I.M.

Vir: ZPIZ, Vlada Republike Slovenije