Bo obvezna božičnica padla? Podjetja gredo na ustavno sodišče
Skupina podjetij je potegnila jasno črto. Država je po njihovem mnenju z zakonom o zimskem regresu stopila predaleč. Zdaj želijo, da o tem presodi ustavno sodišče, in to še preden bodo morali denar nakazati zaposlenim.
Pobuda, ki prihaja iz gospodarstva
Približno deset podjetij je v ponedeljek prek odvetniške pisarne vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o zimskem regresu. Med pobudniki je tudi podjetje Boxmark Leather, njegov direktor Marjan Trobiš pa je potrdil, da želijo preveriti, ali je poseg države v tem primeru sploh skladen z ustavo. Po njegovih besedah je država z uvedbo obvezne božičnice »grobo posegla v pravice gospodarstva«, predvsem v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo. Zakon je bil sprejet brez soglasja delodajalcev, hitro in brez širše razprave, kar v gospodarstvu vzbuja resno skrb.
Strah pred novimi dodatki
Trobiš opozarja tudi na nevaren precedens. Če lahko vlada tik pred koncem leta uvede obvezno božičnico, kaj ji preprečuje, da se v prihodnje ne domisli še »spomladanskega dodatka« ali podobnih ukrepov? Po njegovem morajo biti pogoji za poslovanje predvidljivi, ne pa spreminjani čez noč. Pomembno je poudariti, da delodajalci ne nasprotujejo božičnici kot taki. Nasprotujejo njeni obveznosti. »Ne gre za to, da oporekamo božičnici, temveč temu, da je obvezna,« poudarja Trobiš.
Zahteva tudi za začasno zadržanje
Pobudo je za STA potrdil tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. GZS je podjetjem nudila tehnično pomoč, pobudniki pa so ustavnemu sodišču predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja zakona. Ali želijo zadržanje v celoti ali le v delu, ki se nanaša na božičnico, za zdaj še ni povsem jasno. Do pobude je prišlo potem, ko je propadel poskus delodajalcev, da bi ustavno presojo sprožili prek državnega sveta. Državni svetniki njihove zahteve niso podprli.
Rok za izplačilo se nevarno bliža
Zakon velja od 20. novembra in določa obvezni zimski regres v višini polovice minimalne plače. Letos to pomeni 639 evrov, ki morajo biti zaposlenim izplačani najpozneje do 18. decembra, ob likvidnostnih težavah pa najkasneje do konca marca 2026. Znesek je neobdavčen in neobremenjen s prispevki. Ustavno sodišče bo zdaj moralo presoditi, ali je država s tem zakonom res prestopila mejo – in ali bo zakon do končne odločitve sploh še veljal.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, GZS, Facebook
