Bo poln rezervoar kmalu občutno cenejši? Slovenija gre po dovoljenje v Bruselj
Manevrskega prostora za blaženje visokih cen goriva je vse manj, zato Slovenija pripravlja prošnjo za posebno dovoljenje Bruslja. Hrvaška ga že ima, toda nižji računi na črpalkah bi hkrati odprli večmilijonsko luknjo v državnem proračunu.
Gorivo se je pocenilo, a ostaja občutno dražje
Liter 95-oktanskega bencina po zadnji spremembi reguliranih cen stane 1,603 evra, liter dizelskega goriva 1,828 evra, liter kurilnega olja pa 1,436 evra. Posebno boleč je skok pri dizlu, ki je približno 35 centov dražji kot ob koncu februarja.
Takšne podražitve ne prizadenejo le voznikov. Višji stroški goriva se prelijejo v prevozništvo, kmetijstvo, gradbeništvo in cene izdelkov na trgovskih policah. Kurilno olje pa neposredno obremeni gospodinjstva, ki se pripravljajo na novo ogrevalno sezono.
Vlada ima pri oblikovanju cen več vzvodov, vendar jih je večino že uporabila. Golobova vlada je trošarine znižala na evropsko dovoljeni minimum, Janševa vlada pa je za dva meseca zamrznila plačevanje prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za izpuste CO₂.
Zakaj Slovenija sploh potrebuje dovoljenje Bruslja?
Evropska energetska direktiva določa najnižjo dovoljeno obdavčitev pogonskih goriv. Za neosvinčeni bencin znaša evropski minimum 359 evrov na 1.000 litrov oziroma 35,9 centa na liter, za dizel pa 330 evrov na 1.000 litrov oziroma 33 centov na liter. Država pod to mejo praviloma ne sme, razen če pridobi posebno dovoljenje Sveta EU.
Slovenija namerava vlogo utemeljiti z geopolitičnimi razmerami na Bližnjem vzhodu, motnjami pri dobavi nafte in možnostjo, da bi cene energentov dalj časa ostale povišane. Postopek ni avtomatičen. Evropska komisija mora vlogo proučiti, nato pa odobritev predlagati državam članicam.
To pomeni, da morebitne pocenitve ne gre pričakovati čez noč.
Hrvaški je uspelo – in to za precejšnje znižanje
Hrvaška je prošnjo vložila že aprila, Svet EU pa ji je 10. julija 2026 dovolil, da med 1. avgustom 2026 in 31. januarjem 2027 trošarino na dizel zniža največ za 22,5 centa na liter pod evropski minimum, pri neosvinčenem bencinu pa za največ 21,95 centa.
Gre za dovoljenje, ne za ukaz. Hrvaška lahko zniža trošarine v celoti, samo deloma ali pa ukrepa sploh ne uporabi. Enaka dilema bi čakala Slovenijo.
Koliko bi voznik dejansko prihranil?
Če bi Slovenija denimo trošarino znižala za 20 centov na liter in bi se celoten rez prenesel v maloprodajno ceno, pocenitev ne bi znašala le 20 centov. Ker se na ceno skupaj s trošarino obračuna še 22-odstotni DDV, bi bil teoretični učinek približno 24,4 centa na liter. Slovenija uporablja splošno stopnjo DDV v višini 22 odstotkov.
Pri 50-litrskem rezervoarju bi to pomenilo okoli 12,20 evra prihranka. Toda to je zgolj ponazoritveni izračun. Dejanska pocenitev bi bila odvisna od višine znižanja, gibanja cen nafte, tečaja dolarja, regulacije marž in odločitve vlade.
Nižje trošarine imajo visoko ceno
Država je med marcem in majem zaradi že izvedenega znižanja trošarin po podatkih ministrstva pobrala približno 39 milijonov evrov manj. Nov poseg bi proračunski izpad še povečal in otežil pripravo septembrskega rebalansa.
Znižanje trošarin je zato dvorezen ukrep. Voznikom in podjetjem pomaga takoj, toda izpad prihodkov mora država prej ali slej pokriti drugje – z manjšo porabo, dodatnim zadolževanjem ali drugimi prihodki.
Zakaj preprosto ne ukinejo DDV na trošarino?
V političnih razpravah se pogosto pojavlja predlog, naj država DDV obračuna samo od osnovne cene goriva, ne pa tudi od trošarine. Toda evropska direktiva določa, da davčna osnova vključuje davke, dajatve in trošarine, izjema je le sam DDV. Slovenija tega pravila ne more enostransko spremeniti.
Prošnja za nižje trošarine je zato trenutno eden redkih večjih ukrepov, ki jih ima vlada še na voljo. Hrvaški primer kaže, da dovoljenje Bruslja ni nedosegljivo. Pravo vprašanje pa bo prišlo šele potem: koliko cenejše gorivo si lahko Slovenija sploh privošči?
Pripravil: I.M.
Vir: Vlada, Facebook
