Bo ZZZS zdaj določal vašega osebnega zdravnika?
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je izdalo prelomno sodbo, ki bi lahko korenito spremenila način, kako v Sloveniji obravnavamo težave z dodelitvijo osebnih zdravnikov. Sodišče je odločilo, da mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsebinsko obravnavati zahteve za dodelitev osebnega zdravnika, saj gre za upravno zadevo. Sodba je prinesla zmago pacientki Anuški Podvršič, ki je bila med več kot 130.000 Slovenci brez osebnega zdravnika.
Kako se je razpletla tožba proti ZZZS?
Anuška Podvršič je leta 2022 vložila zahtevo pri ZZZS, da ji dodelijo osebnega zdravnika, saj ji ga ni uspelo najti sama. ZZZS je njeno zahtevo zavrgel, češ da ne gre za upravno zadevo, in se branil z argumentom, da imajo pacienti pravico do proste izbire med obstoječimi zdravniki. Ko je ZZZS njeno prošnjo zavrnil, je Podvršičeva vložila tožbo na delovno in socialno sodišče, ki je razsodilo v njeno korist. Sodišče je presodilo, da je zavod kršil njeno pravico do zdravstvenih storitev, saj ni pravilno obravnaval njene zahteve.
Po pritožbi ZZZS na višje delovno in socialno sodišče je pritožbeni senat razsodil, da gre pri dodelitvi osebnega zdravnika za upravno zadevo, saj zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da mora biti zagotovljeno pravno varstvo pacientov. Sodba je pravnomočna in zavezuje ZZZS, da ponovno odloči o zahtevi Podvršičeve in vsebinsko preuči njen primer.
Kaj to pomeni za prihodnost zdravstvenega sistema?
Čeprav je sodba jasna, ZZZS trdi, da dodelitev zdravnikov ni njihova odgovornost. Zavod vztraja, da lahko pacientom le posreduje sezname zdravnikov, ki še sprejemajo bolnike, ter svetuje obisk ambulant za neopredeljene. Kljub temu pa sodba odpira vprašanja o prihodnosti dostopa do zdravstvenih storitev. Več tožb s podobnimi zahtevami je že v teku, kar bi lahko povzročilo spremembe v zdravstveni politiki.
ZZZS je sicer vložil zahtevo za revizijo sodbe na vrhovnem sodišču, vendar je sodba že pravnomočna in lahko vpliva na prihodnje sodne postopke v zvezi z dodelitvijo osebnih zdravnikov. Odvetnik tožnice, Matija Urankar, meni, da ZZZS še vedno ne bo spremenil svojega pristopa in se bo upiral spremembam.
Vzroki za pomanjkanje zdravnikov in odgovornost ZZZS
Glavna težava, s katero se soočajo pacienti in zdravstveni sistem, je pomanjkanje osebnih zdravnikov. Leta 2019 je vlada Marjana Šarca v dogovoru s sindikatom Fides določila nerealno nizko mejo za sprejem novih pacientov, kar je povzročilo, da so številni ostali brez osebnega zdravnika. Limit za odklanjanje pacientov je postavljen pri 1895 glavarinskih količnikih, kar pomeni, da zdravniki pogosto zavračajo nove bolnike.
V Sloveniji je trenutno več kot 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika, kar dodatno pritiska na zdravstveni sistem. Nekdanji minister za zdravje, Samo Fakin, je izrazil dvom, da bo sodna odločitev prinesla hitre spremembe v praksi, saj ZZZS ne more samostojno določiti osebnih zdravnikov.
Kaj sledi?
Pravica do osebnega zdravnika je temeljna pravica, zapisana v slovenski ustavi, vendar sistem za dodeljevanje zdravnikov ni ustrezno urejen. Sodba v korist Anuške Podvršič bi lahko spodbudila več pacientov, da se obrnejo na sodišče, da bi uveljavili svoje pravice. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kako bo ZZZS, skupaj z ministrstvom za zdravje in občinami, rešil težavo pomanjkanja zdravnikov in zagotavljanja dostopa do zdravstvenih storitev.
Napisal: E. K.
Vir: ZZZS
