Bolniška odsotnost: višina nadomestila vas lahko zaradi ene podrobnosti precej preseneti

Bolniška odsotnost lahko precej spremeni mesečni prihodek zaposlenega, vendar odgovor na vprašanje, koliko boste med bolniško dejansko prejeli, ni vedno enak. Bolniška odsotnost višina nadomestila je odvisna predvsem od razloga odsotnosti, trajanja bolniškega staleža, osnove za izračun in od tega, ali nadomestilo bremeni delodajalca ali obvezno zdravstveno zavarovanje.

Najpogostejša predstava je, da bolniška vedno pomeni 80 odstotkov plače. To ne drži. Pri nekaterih razlogih je nadomestilo lahko 70 odstotkov osnove, pri drugih 90 ali celo 100 odstotkov. Pomembno pa je tudi, da odstotek praviloma ni preprosto odstotek vaše trenutne neto plače.

Bolniška odsotnost višina nadomestila: zakaj ni enega samega odstotka?

Pri izračunu je treba najprej vedeti, zakaj je delavec začasno nezmožen za delo. ZZZS pri nadomestilih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja razlikuje med boleznijo, poškodbo zunaj dela, poškodbo pri delu, poklicno boleznijo, nego družinskega člana, izolacijo, spremstvom, transplantacijo in nekaterimi drugimi razlogi.

Pri običajni bolezni znaša nadomestilo v breme ZZZS za prvih 90 koledarskih dni praviloma 80 odstotkov osnove, po 90 koledarskih dneh pa 90 odstotkov. Pri poškodbi zunaj dela je odstotek nižji: 70 odstotkov do 90 dni in 80 odstotkov po tem obdobju. Pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni je nadomestilo 100-odstotno. Nega družinskega člana je praviloma 80-odstotna ne glede na to, ali traja do ali nad 90 dni.

Do zobozdravnika po trikrat nižji ceni? Preverite, kako

Ste že kdaj dobili predračun za zobozdravstveni poseg in se vprašali, ali je cena res upravičena? Pri večjih posegih lahko razlika med ponudniki pomeni več sto ali celo več kot tisoč evrov. In

Kdo plača prvih 30 delovnih dni bolniške?

Pri bolezni in poškodbi, ki ni povezana z delom, breme nadomestila za posamezno odsotnost praviloma nosi delodajalec prvih 30 delovnih dni. Od 31. delovnega dne dalje gre nadomestilo praviloma v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pomembna je beseda delovnih. Trideset delovnih dni ni enako tridesetim koledarskim dnevom. Če je oseba zaposlena od ponedeljka do petka, lahko 30 delovnih dni pomeni približno šest tednov koledarskega časa. Poleg tega velja posebna letna omejitev: pri bolezni ali poškodbi zunaj dela delodajalec iz lastnih sredstev krije največ 80 delovnih dni v koledarskem letu. Ko je ta meja dosežena in so izpolnjeni pogoji, breme preide na ZZZS.

Tudi pri poškodbi pri delu oziroma poklicni bolezni delodajalec praviloma nosi breme prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti, nato pa nadomestilo preide v breme zdravstvenega zavarovanja.

Koliko znaša bolniška, ko jo plačuje delodajalec?

Za običajno bolezen ali poškodbo, ki ni povezana z delom, Zakon o delovnih razmerjih določa, da nadomestilo, ki bremeni delodajalca, znaša 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Tu je pomembna razlika med delom bolniške, ki ga krije delodajalec, in nadomestilom v breme ZZZS. Prav zato ni vedno pravilno vzeti trenutne plače, jo pomnožiti z 0,8 in sklepati, da bo to znesek bolniške. Bolniška odsotnost višina nadomestila se lahko spremeni, ko se spremeni plačnik oziroma pravna podlaga za obračun.

Od katere osnove se računa nadomestilo ZZZS?

Ko nadomestilo bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje, je osnova praviloma povprečna mesečna plača in nadomestila, izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem se je začela začasna zadržanost od dela, oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v tem letu.

Če se bolniška začne leta 2026, je zato pri nadomestilu v breme ZZZS praviloma pomembno leto 2025. V osnovo se vštevajo dohodki, ki so sestavni del plače in od katerih so bili plačani ustrezni prispevki. Nasprotno pa se v osnovo ne vključujejo vsi prejemki, ki jih zaposleni vidi na svojem bančnem računu. Povračila stroškov, kot so prehrana, prevoz ali dnevnice, niso isto kot plača in praviloma niso del osnove za bolniško nadomestilo.

Toliko Slovencev išče zobozdravnika na Hrvaškem – pa je res ugodneje?

Vedno več Slovencev išče zobozdravniške storitve na Hrvaškem, predvsem zaradi krajših čakalnih dob in navidezno nižjih cen. A številni se kasneje soočijo z zapleti, dodatnimi stroški in ome

To pojasni, zakaj lahko dve osebi, ki imata danes enako mesečno nakazilo, med bolniško prejmeta različen znesek.

Pri izračunu je zato pomembno vedeti, da bolniška odsotnost višina nadomestila ni odvisna samo od odstotka, temveč tudi od pravilno določene osnove za obračun

Primer: koliko znaša nadomestilo pri osnovi 2.000 evrov?

Naj bo zaradi lažjega razumevanja osnova za izračun 2.000 evrov bruto. Pri 70-odstotnem nadomestilu bi poenostavljen znesek znašal 1.400 evrov bruto, pri 80-odstotnem 1.600 evrov, pri 90-odstotnem 1.800 evrov, pri 100-odstotnem pa 2.000 evrov bruto.

To niso nujno zneski, ki jih bo zaposleni dobil na račun. Gre za poenostavljen prikaz odstotka od osnove pred končnim obračunom prispevkov, davkov, morebitne valorizacije in drugih pravil. Ko uporabnik išče bolniška odsotnost višina nadomestila, je prav ta razlika med odstotkom osnove in dejanskim neto izplačilom ena najpomembnejših stvari, ki jo mora razumeti.

Kaj se zgodi po 90 koledarskih dneh?

Devetdesetdnevno obdobje se nanaša na odmerni odstotek nadomestila v breme ZZZS in ga ne smemo zamenjati s prvimi 30 delovnimi dnevi, ki določajo, kdo nosi breme nadomestila.

Pri bolezni se po 90 koledarskih dneh odmerni odstotek praviloma zviša z 80 na 90 odstotkov osnove. Pri poškodbi zunaj dela se zviša s 70 na 80 odstotkov, pri izolaciji z 90 na 100 odstotkov, pri spremstvu pa s 70 na 80 odstotkov. Pri poškodbi pri delu, poklicni bolezni, negi in nekaterih drugih razlogih se odstotek zaradi 90-dnevne meje ne spremeni.

Poškodba pri delu lahko pomeni 100 odstotkov

Velika razlika nastane pri poškodbi pri delu. Če je razlog začasne zadržanosti pravilno evidentiran kot poškodba pri delu, znaša nadomestilo v breme ZZZS 100 odstotkov osnove tako do 90 kot po 90 koledarskih dneh. Enako velja pri poklicni bolezni.

Zato razlog odsotnosti ni samo administrativna oznaka na bolniškem listu. Lahko neposredno vpliva na bolniška odsotnost višina nadomestila in s tem na več sto evrov razlike pri daljši odsotnosti.

Nega otroka oziroma družinskega člana

Pri negi ožjega družinskega člana nadomestilo bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje že od prvega delovnega dne. Odmerni odstotek znaša praviloma 80 odstotkov osnove.

Za starša, ki mora ostati doma zaradi bolnega otroka, je zato sistem drugačen kot pri njegovi lastni običajni bolezni. Ni obdobja prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca, kot velja pri bolezni zaposlenega. Delodajalec zaposlenemu nadomestilo običajno izplača, nato pa uveljavlja refundacijo pri ZZZS.

Ali obstajata najnižji in najvišji znesek?

Da. Pri nadomestilih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja veljajo tudi omejitve. ZZZS navaja, da nadomestilo praviloma ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove, po kateri je zavarovan. Hkrati je najvišje nadomestilo omejeno na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji.

Obstaja tudi spodnja meja. Nadomestilo praviloma ne more biti nižje od 60 odstotkov minimalne plače, razen v posebnih primerih, ko je zavarovalna osnova sama nižja. Zato gola formula »osnova krat odstotek« pri vseh primerih ne pokaže nujno končnega rezultata.

Bolniška 2026 prinaša tudi elektronska navodila

Od 1. julija 2026 so bila uvedena elektronska navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela, imenovana eNR. Ta nadomeščajo prejšnja papirna navodila zdravnika. Delodajalci lahko do navodil za zaposlene dostopajo prek portala SPOT, podatki za končni obračun nadomestila pa še vedno izhajajo iz elektronskega bolniškega lista.

To ne spreminja osnovnih odstotkov nadomestila, je pa pomembna sprememba postopka. Zaposleni mora med bolniško upoštevati navodila zdravnika, saj lahko kršitve pravil vplivajo tudi na pravico do nadomestila.

Najpogostejša napaka: »Na bolniški dobim 80 odstotkov plače«

Ta stavek je preveč poenostavljen. Pri običajni bolezni je 80 odstotkov sicer zelo pogost odstotek, vendar ne velja v vseh primerih in skozi celotno odsotnost. Pri poškodbi zunaj dela je lahko odstotek 70, pri poškodbi pri delu 100, pri daljši bolezni v breme ZZZS pa 90 odstotkov.

Poleg tega se razlikujejo osnove. Nadomestilo, ki ga iz lastnih sredstev plačuje delodajalec pri običajni bolezni, se ne računa povsem enako kot nadomestilo v breme ZZZS. Zato je za natančen izračun treba pogledati razlog odsotnosti, datum začetka, trajanje, osnovo ter obračunske podatke zaposlenega.

Bolniška odsotnost višina nadomestila: kaj preveriti na plačilni listi?

Ko prejmete obračun, preverite predvsem razlog odsotnosti, število ur bolniške, uporabljeni odstotek in osnovo, od katere je bilo nadomestilo izračunano. Če se znesek bistveno razlikuje od pričakovanega, to še ne pomeni nujno napake. Razlika je lahko posledica druge osnove, prehoda v breme ZZZS ali dejstva, da del meseca delate, del pa ste na bolniški.

Pri daljših odsotnostih je še posebej pomembno preveriti, ali je bila pravilno upoštevana meja 90 koledarskih dni. Pri več bolniških odsotnostih v istem letu pa lahko pomembno vlogo igra tudi meja 80 delovnih dni v breme delodajalca.

Koliko boste torej dejansko dobili?

Na vprašanje bolniška odsotnost višina nadomestila ni mogoče odgovoriti z eno samo številko. Pri bolezni je pogost odgovor 80 odstotkov osnove, vendar se lahko po 90 koledarskih dneh v breme ZZZS zviša na 90 odstotkov. Poškodba zunaj dela lahko pomeni 70 oziroma 80 odstotkov, poškodba pri delu 100 odstotkov, nega družinskega člana pa praviloma 80 odstotkov.

Najbolj zanesljiv izračun zato vedno začne pri treh podatkih: razlogu bolniške, trajanju odsotnosti in osnovi za nadomestilo. Šele nato lahko odstotek pretvorimo v znesek, ki pokaže, kako bo bolniška dejansko vplivala na mesečni prihodek.

Najpogostejša vprašanja o bolniškem nadomestilu

Ali je bolniška vedno 80 odstotkov? Ne. Pri bolezni je 80 odstotkov pogost odmerni odstotek, vendar so pri drugih razlogih možni tudi 70, 90 ali 100 odstotkov. Pri daljši odsotnosti se lahko odstotek spremeni.

Ali se bolniška računa od neto plače? Ne neposredno. Pri nadomestilu v breme ZZZS se uporablja zakonsko določena osnova, vezana predvsem na plače in nadomestila iz preteklega koledarskega leta. Končno neto izplačilo se nato določi z obračunom.

Kdo nakaže bolniško? Zaposlenemu nadomestilo praviloma izplača delodajalec. Kadar je nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, delodajalec praviloma zahteva refundacijo od ZZZS.

Ali je 30 dni enako 30 koledarskim dnevom? Ne. Pri prehodu bremena z delodajalca na ZZZS se pri običajni bolezni praviloma govori o 30 delovnih dneh. Meja 90 dni pri nekaterih odmernih odstotkih pa je izražena v koledarskih dneh.

Bolniška odsotnost višina nadomestila je zato tema, pri kateri je treba vedno pogledati celoten obračun in ne le odstotka. Za konkreten primer je zato smiselno preveriti tudi individualni obračun.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Freepik, ZZZS