»Boste medicinsko sestro dali v kamion?« Bratušek udarila po načrtu za 50.000 javnih uslužbencev, Matoz razkril, kako naj bi potekal prehod
Napoved premierja Janeza Janše, da bi se lahko okoli 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma prelilo v gospodarstvo, odpira vedno več vprašanj. Poslanka Alenka Bratušek je ministra Francija Matoza vprašala naravnost: ali to pomeni, da bodo učitelji, medicinske sestre in drugi javni uslužbenci končali v povsem drugih poklicih?
»Boste medicinsko sestro dali v kamion?«
Razprava o prihodnosti javnega sektorja se je v državnem zboru hitro spremenila v zelo konkretno vprašanje. Bratušek je izpostavila podatke o delovnih dovoljenjih za tuje delavce: več kot 16.000 naj bi jih bilo izdanih za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, več kot 14.000 za zidarje in druga gradbena dela ter dobrih 8.000 za varilce.
»Boste medicinsko sestro dali v kamion? Boste učitelja poslali na gradbišče?« je ministra Matoza vprašala Bratušek. Šlo je za njen odziv na Janševo napoved, da naj bi se približno 50.000 zaposlenih postopoma preusmerilo v gospodarstvo. Premier je ob predstavitvi zamisli poudaril, da naj ne bi šlo za odpuščanja, temveč za postopen oziroma »mehak« prehod.
Matoz: Takšna rast dolgoročno težko vzdržna
Matoz je odgovor usmeril predvsem v rast zaposlenosti v javnem sektorju. Po njegovih navedbah se je od leta 2015 število zaposlenih povečalo za 17,1 odstotka oziroma za 28.665 ljudi. Če bi se takšen trend nadaljeval, bi lahko število zaposlenih leta 2028 po njegovem izračunu preseglo 206.000.
Bratušek je na drugi strani izpostavila mednarodno primerjavo. Podatki OECD Slovenijo pri deležu zaposlenih v sektorju države res uvrščajo okoli 16,8 odstotka skupne zaposlenosti, zato sama zavrača tezo, da Slovenija pri tem izrazito izstopa. Podatkovna baza OECD za Slovenijo kaže vrednosti okoli 16,8 odstotka.
Delo 30 ljudi danes opravljajo trije
Najbolj konkreten del Matozovega odgovora je bil primer kadrovskega centra na ministrstvu. Po njegovih besedah je postopke javnih natečajev nekoč opravljalo 30 ljudi, postopki pa so trajali od tri do šest mesecev. Danes naj bi isto delo opravljali trije zaposleni, povprečni čas reševanja pa naj bi se skrajšal na 11 dni. Z dodatno uporabo umetne inteligence bi lahko po njegovi oceni delo v prihodnosti opravljala celo ena oseba.
Prav v takšni digitalizaciji in optimizaciji procesov Matoz vidi možnost za postopno zmanjševanje potreb po določenih delovnih mestih. Toda vprašanje, kam konkretno bi prešli zaposleni, katerih delo bi zaradi reorganizacije ali umetne inteligence postalo nepotrebno, ostaja odprto. Bratušek je zato pripomnila, da bi bilo zanimivo izvedeti, koliko od omenjenih 27 zaposlenih je dejansko že končalo v gospodarstvu.
Razprava se bo tako očitno nadaljevala. Janševa številka 50.000 je velika, konkreten načrt, kateri deli javnega sektorja bi bili zajeti in kako bi potekalo prekvalificiranje zaposlenih, pa iz doslej predstavljenih pojasnil še ni razviden.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
