»Če je to samo kondenz, zakaj ostane ves dan?«: Kaj je za temi belimi črtami? Je odgovor res tako preprost?
Le malo pojavov na nebu je v zadnjih desetletjih rodilo toliko ugibanj kot bele črte za potniškimi letali. Zakaj ena izgine skoraj takoj, druga ostane več ur, tretja pa se nenadoma prekine? Prav te razlike so postale gorivo za številne teorije zarote.
»Če je kondenzacija, zakaj črta ne izgine?«
To je verjetno najpogostejše vprašanje zagovornikov teorije o tako imenovanih »chemtrailih«. Na družbenih omrežjih se že leta širijo fotografije križajočih se sledi, videoposnetki prekinjenih črt in trditve, da letala po nebu načrtno razpršujejo različne snovi.
Toda razlaga nenavadnega videza sledi je precej bolj zemeljska – oziroma natančneje, atmosferska.
Potniška letala večinoma letijo na višinah približno od osem do dvanajst kilometrov. Tam lahko temperature padejo pod –40 stopinj Celzija. Vodna para iz izpušnih plinov motorjev se ob mešanju z zelo hladnim zrakom hitro spremeni v drobne ledene kristale. Tako nastane bela kondenzacijska sled.
Zakaj ena izgine, druga pa ostane pol dneva?
Prav tu nastane največ prostora za dvome.
Če je zrak na višini leta suh, ledeni kristali hitro sublimirajo in sled lahko izgine že v nekaj sekundah ali minutah. Če pa letalo leti skozi zelo hladno in dovolj vlažno plast zraka, lahko kristali obstanejo bistveno dlje.
Veter jih nato raznaša in sprva ozka črta se začne širiti. Čez čas je lahko videti kot tanek, visok oblak, ki z originalno sledjo letala na prvi pogled nima več veliko skupnega.
Prekinjena sled je videti še bolj skrivnostno
Na posnetkih, ki pogosto zaokrožijo po spletu, letalo nekaj časa pušča belo sled, nato ta nenadoma izgine, čez nekaj kilometrov pa se znova pojavi.
Za opazovalca s tal lahko res deluje, kot da je nekdo nekaj vključil in izključil.
Toda atmosfera ni enakomeren prostor. Tudi če letalo leti na približno isti višini, lahko prehaja skozi plasti z različno temperaturo in vlažnostjo. V enem območju so pogoji za obstanek ledenih kristalov ugodni, nekaj kilometrov naprej pa ne več.
Od letalske sledi do umetnega oblaka
Dolgotrajne kondenzacijske sledi se lahko razvijejo celo v cirusu podobne oblake. Svetovna meteorološka organizacija zanje uporablja izraz Cirrus homogenitus, kadar gre za oblak, ki je nastal kot posledica človekove dejavnosti.
In tukaj je pomembna podrobnost: dejstvo, da je oblak umetnega izvora, še ne pomeni skrivnega kemičnega škropljenja. Pomeni zgolj, da brez letala v tistem trenutku najverjetneje ne bi nastal.
Prav nenavadno obnašanje teh sledi pa lepo pojasni, zakaj teorije vztrajajo. Z neba vidimo samo rezultat. Ne vidimo temperature, vlažnosti in zračnih plasti deset kilometrov nad nami. Ko nekaj izgleda nenavadno, praznino hitro zapolnijo domneve.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
