Črni petek se bliža, inšpektorji pa opozarjajo: »Nekateri popusti niso resnični!«
Črni petek vsako leto privabi številne kupce, ki želijo prihraniti pri nakupih. Toda ali so ponujeni popusti res tako ugodni, kot se zdijo? V uredništvu smo se obrnili na Tržni inšpektorat RS in jih vprašali, na kaj morajo biti kupci pozorni.
Črni petek se približuje, a vsaka ugodna ponudba ni takšna, kot se zdi
Marsikdo čaka na črni petek, da bi nekoliko ceneje kupil nov televizor, pralni stroj, oblačila ali druge izdelke. Toda izdelek, ki je na prvi pogled močno znižan, morda sploh ni toliko cenejši, kot obljublja oglas. Še večje težave lahko nastanejo pri spletnih nakupih, ko kupec izdelek plača, naročilo pa nikoli ne prispe.
V pisnem odgovoru z dne 23. oktobra 2026 so nam s Tržnega inšpektorata RS potrdili, da pri nadzorih odkrivajo tudi neresnične popuste, ob tem pa posebej opozorili na goljufive spletne trgovine.
Nekateri oglaševani popusti niso resnični
Ko trgovec oglašuje 50- ali 70-odstotni popust, marsikdo pomisli, da gre za izjemno priložnost. Toda ali je bil izdelek pred znižanjem res toliko dražji? Prav prikazovanje cen in popustov je eno od področij, ki jih nadzoruje Tržni inšpektorat RS.
»V okviru nadzorov, ki jih na področju znižanj cen blaga izvajamo, odkrijemo tudi primere, ko prikazani popusti niso resnični oziroma ne gre za znižanje cen blaga,« so nam pojasnili.
Pri oglaševanju znižanja mora trgovec praviloma upoštevati najnižjo ceno, po kateri je izdelek prodajal v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. To pomeni, da za prikaz večjega popusta ne sme poljubno uporabiti stare, višje cene, če je bil izdelek v tem obdobju naprodaj tudi ceneje. Zakon sicer določa izjeme za nekatere posebne primere znižanj.
Na inšpektoratu priznavajo, da potrošnik sam težko ugotovi, ali je oglaševani popust resničen. »Potrošnik sam težko preveri, ali je znižanje resnično. V primeru suma zavajajočega oglaševanja znižanj pa lahko poda prijavo na Tržni inšpektorat RS,« so zapisali.
Kupcem zato svetujejo premišljeno nakupovanje. Pri dražjih izdelkih je smiselno že pred razprodajami spremljati cene in preveriti ponudbe različnih trgovcev, saj visok odstotek popusta še ne zagotavlja najugodnejšega nakupa.
Kaj kupcem povzroča največ težav?
Tržni inšpektorat nam je posredoval tudi podatke o letošnjih prijavah. Do vključno 22. oktobra 2026 so jih prejeli 6.757, kar je 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2025.
Največ prijav potrošnikov se je nanašalo na težave pri uveljavljanju pravic zaradi neskladnega blaga, nedobavljene izdelke, zavajajoče poslovne prakse podjetij in goljufive spletne strani. Podatek zajema prijave z različnih področij, ne zgolj nepravilnosti pri popustih ali nakupih ob črnem petku.
Na inšpektoratu so nam ob tem pojasnili, da bodo celovito poročilo o nadzorih za leto 2026 pripravili šele v začetku prihodnjega leta, zato podrobnejših letošnjih ugotovitev po posameznih področjih še niso mogli posredovati.
Veliki popusti in odštevanje časa
Na Tržnem inšpektoratu posebej opozarjajo na spletne strani, do katerih kupci pogosto pridejo prek oglasov na družbenih omrežjih. Takšne trgovine običajno ponujajo izdelke znanih blagovnih znamk po občutno nižjih cenah od običajnih, obiskovalce pa poskušajo v hiter nakup prepričati še z opozorili o omejeni ponudbi.
Ponekod se pojavljajo tudi odštevalniki časa, ki ustvarjajo občutek, da bo ugodna cena vsak trenutek izginila. Kupec lahko zato naročilo odda, še preden preveri, kdo izdelek sploh prodaja in kakšne možnosti ima, če gre kaj narobe.
»Podatki o prodajalcu na teh spletnih straneh običajno niso navedeni, če pa so, gre za podjetja iz t. i. tretjih držav,« so nam pojasnili.
Nizka cena ali časovno omejena ponudba sama po sebi še ne pomeni goljufije. Previdnost pa je potrebna, kadar na spletni strani ni mogoče najti jasnih podatkov o podjetju, njegovega sedeža ali zanesljivega načina za vzpostavitev stika.
Inšpektorat že ugotovil zavajanje pri popustih
Da nepravilnosti pri oglaševanju znižanj niso zgolj možnost, kaže tudi primer podjetja TEKSTIL d.d., na katerega je Tržni inšpektorat RS opozoril v javni objavi 11. septembra 2026. Pri nadzoru prodajaln z oblačili je ugotovil nepošteno poslovno prakso pri prikazovanju cen in popustov.
Po ugotovitvah inšpektorata podjetje pri oglaševanju znižanj ni uporabljalo ustrezne prejšnje cene izdelkov, zaradi česar prikazana cenovna ugodnost ni bila resnična. Odločba je postala pravnomočna 8. junija 2026.
Inšpektorat je oškodovane potrošnike opozoril, da lahko pod zakonsko določenimi pogoji zahtevajo znižanje kupnine ali odstopijo od pogodbe in zahtevajo vračilo plačanega zneska. Gre za ločen, javno objavljen primer, ne za podjetje, ki bi ga inšpektorat posebej izpostavil v oktobrskih odgovorih našemu uredništvu.
Kupili ste izdelek, doma pa si premislili? Denarja vam niso vedno dolžni vrniti
Med razprodajami se lahko hitro zgodi, da kupec kupi izdelek, ki ga pozneje ne potrebuje. Toda možnost vračila je odvisna tudi od tega, ali je bil nakup opravljen v fizični trgovini ali na spletu.
Na inšpektoratu so nam pojasnili, da prodajalec brezhibnega izdelka, kupljenega v fizični trgovini, ni dolžan sprejeti nazaj in vrniti kupnine zgolj zato, ker si je kupec premislil. Nekateri trgovci menjavo ali vračilo sicer omogočajo prostovoljno, zato se je o njihovih pogojih dobro pozanimati še pred plačilom.
Drugače velja pri običajnih spletnih nakupih. Potrošnik ima praviloma 14 dni od prejema izdelka, da prodajalca obvesti o odstopu od pogodbe brez navedbe razloga. Po odstopu mora izdelek praviloma vrniti v nadaljnjih 14 dneh, pri določenih izdelkih in storitvah pa veljajo zakonske izjeme.
Če je izdelek neskladen s pogodbo oziroma ima napako, ima kupec zakonske pravice ne glede na to, ali ga je kupil po redni ali znižani ceni. Črni petek torej ne pomeni, da trgovec za prodano blago odgovarja manj kot običajno.
Izdelek ste plačali, vendar ga niste prejeli? Tako lahko ukrepate
Ena od težav, zaradi katerih se potrošniki obračajo na inšpektorat, je tudi nedobava plačanega blaga. Zato smo jih vprašali, kaj lahko stori kupec, ki naročenega izdelka ne prejme.
Po njihovih pojasnilih lahko potrošnik prodajalcu najprej določi dodaten primeren rok za dobavo. Če prodajalec izdelka niti v tem roku ne dostavi, lahko kupec odstopi od pogodbe in zahteva vračilo denarja. V določenih zakonskih okoliščinah je odstop mogoč tudi brez dodatnega roka.
Če prodajalec ne sodeluje, je pomembno, v kateri državi ima sedež. Pri podjetjih iz Slovenije se lahko kupec za pomoč obrne na Tržni inšpektorat RS, pri prodajalcih iz drugih držav članic Evropske unije, Norveške, Islandije in Združenega kraljestva pa na Evropski potrošniški center.
Pri prodajalcih iz drugih držav je uveljavljanje pravic lahko zahtevnejše, zlasti kadar gre za podjetja zunaj evropskega sistema potrošniške pomoči. V takšnih primerih se lahko kupec za informacije obrne na pristojne organe ali potrošniške organizacije v državi prodajalca.
Inšpektorat opozarja tudi na možnost, ki je številni kupci ne poznajo. Če je bilo naročilo plačano s plačilno kartico, je v določenih primerih mogoče pri banki oziroma izdajatelju kartice preveriti možnost povratne obremenitve transakcije (chargeback). Ta postopek ne zagotavlja vračila denarja v vsakem primeru, vendar lahko predstavlja dodatno možnost za potrošnika.
Slovenska spletna stran še ne pomeni, da kupujete pri slovenskem podjetju
Tržni inšpektorat RS je 1. oktobra 2026 objavil posebno opozorilo o nevarnostih spletnih nakupov. V njem je poudaril, da slovenski jezik, domena .si in prikazane cene v evrih še niso dokaz, da ima prodajalec sedež v Sloveniji.
Pred nakupom zato svetujejo preverjanje imena in sedeža podjetja, kontaktnih ter registrskih podatkov. Pri slovenskih podjetjih je osnovne podatke mogoče preveriti v Poslovnem registru Slovenije, koristno pa je pogledati tudi izkušnje drugih kupcev na neodvisnih spletnih straneh.
Pozornost je treba nameniti še pogojem dostave, plačila in vračila izdelkov. Če ni jasno, kdo stoji za spletno trgovino, je bolje nakup opustiti, saj je lahko poznejše uveljavljanje pravic precej oteženo.
Pred črnim petkom preverite tudi tisto, česar oglas ne pove
Črni petek lahko prinese resnične prihranke, vendar je pri nakupovanju dobro ohraniti nekaj previdnosti. Poleg oglaševanega popusta je smiselno preveriti končno ceno, zanesljivost prodajalca in pogoje vračila, še posebej pri dražjih izdelkih.
Vir: Tržni inšpektorat Republike Slovenije, pisni odgovori uredništvu Nadlani.si
Pripravil: K. J.
