Delci PM10: pozimi nevarnost za zdravje in zrak
V hladnih in jasnih zimskih dneh ste gotovo že slišali za izraz delci PM10. To so trdi delci v zraku, ki jih je ob povečanih količinah izpustov zaradi ogrevanja in neugodnih vremenskih razmer v zraku lahko toliko, da že ogrožajo naše zdravje.
Kaj so delci PM10?
Prav v dneh, ki so mirni in jasni, ko se po kotlinah vleče neprijetna megla, ko vlada temperaturni obrat in ko ni prevetrenosti, se naberejo v večjih količinah. Delci PM10 so trdi delci oziroma prah, ki je v zraku prisoten v določenem obdobju. Ujeti so v vodnih kapljicah kot aerosol, v veliki večini pa so sestavljeni iz ogljika, na katerega se lahko vežejo različne druge snovi, na primer ozon, topila in kovine. Zdravju so najbolj škodljivi delci PM10, torej premera 10 mikrometrov. Manjši trdi delci se v zraku zadržujejo dlje časa – lahko tudi po več tednov, dokler jih ne sperejo padavine ali prevetri.
Od kod pridejo delci PM10?
Delci PM10 nastanejo tudi zaradi kurjenja lesa.
Škodljivi trdi delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora, torej pogojenega s človekom. Lahko gre za dim gozdnih požarov in vulkanski pepel, v naših krajih pa večinoma izvirajo iz objektov, prometa, industrije in kurišč. Pozimi je ta problematika še posebej zaostrena, saj začnemo pospešeno kuriti tudi na les in fosilna goriva, ki so smrt za čisti zrak.
Da se ti delci zadržujejo pri tleh, morajo seveda biti posebni vremenski pogoji. Več jih je v kotlinah in urbanih območjih, kjer je več prometa, pozimi pa se poveča tudi število individualnih kurišč na les, zaradi česar gre v zrak še več škodljivih plinov, ki se zaradi stabilnih vremenskih razmer zadržujejo ob tleh. Temu nekaj pripomore tudi temperaturna inverzija, ob kateri je zrak pri tleh hladnejši kot v višinah.
Priča smo ji zlasti pozimi, ko se težji hladnejši zrak usede na dno dolin in kotlin. Vlaga se pri tleh kondenzira (megla), v višjih legah pa imajo lepo sončno vreme in tudi višje temperature. Zrak je v takšnih pogojih še posebej onesnažen v Ljubljanski kotlini pa tudi v drugih večjih mestih in zaprtih predelih, kjer ni vetra.
Kaj lahko naredimo, da bo teh delcev manj?
Ker so trdi delci v zraku tudi posledica pospešenega kurjenja, je treba nekaj storiti tudi na tem področju. Če imate drugo možnost, se ogrevajte na drugačen način, saj kurjenje lesa v pečeh in kaminih v takšnih dneh ni priporočljivo. To bo sicer težko narediti, če imate les doma, a če živite kje v višjih legah in ne na dnu dolin in kotlin, se dim iz vašega dimnika ne bo usedel na dno.
Še posebej problematične so stare kurilne naprave na les, v katerih se kurijo premalo suha polena. Če živite v mestu, pa se namesto avtomobila raje odločite za javni prevoz in tako nekaj prispevanje k manjši koncentraciji nevarnih delcev v zraku.
V teh dneh se čim manj gibajte na prostem.
Trdi delci so škodljivi zdravju
V teh dneh ste najbrž že slišali, da vremenoslovci odsvetujejo zadrževanje in gibanje na svežem zraku. Delci PM10 iz zraka namreč pridejo v naša pljuča, potem pa naprej v ožilje in do srca. Trdi delci znatno povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal, srca in ožilja, pravijo strokovnjaki. Ogrožene so zlasti skupine, ki so že tako občutljivejše: otroci, starejši in tisti z boleznimi dihal ali sladkorni bolniki. Če so v delcih težke kovine, je njihova škodljivost še toliko večja.
Za čim boljšo zaščito je torej treba redno spremljati obvestila in napovedi Arsa o kakovosti zraka. Če ne drugega, o tem – kadar je zrak bolj onesnažen kot običajno – poročajo tudi po radiu. Fizičnih aktivnosti na prostem se takrat ognite, izogibajte pa se tudi bližini prometnejših cest. V zaprtih prostorih ne kadite in ne prižigajte sveč, dom pa zračite, kadar je onesnaženost najmanjša (zgodaj zjutraj).
Če kašljate ali vam zmanjkuje sape, je treba napore zmanjšati, posebej pazljivi pa morajo biti tudi kronični pljučni in srčni bolniki, ki naj redno jemljejo predpisana zdravila. V takšnih okoliščinah se lahko bolezensko stanje znatno poslabša, zato velja ob vsaki spremembi obvestiti tudi zdravnika, sploh če vam zmanjkuje sape ali ste brez razloga močno utrujeni.
Avtorica: Mojca Sladič
Foto: Pixabay
