• C Novo mesto
  • 20:17
  • Čet, 30.06.2022

Delitev stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah

Energetski zakon je že v letu 2011 uvedel obvezno merjenje porabe toplote v stavbah, ki se ogrevajo iz skupnega ogrevalnega sistema. Podrobnejši način merjenja porabe toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto določa Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki je bil doslej že večkrat spremenjen, zadnja sprememba pa je začela veljati 24. 9. 2016.

Vgradnja delilnikov in plačevanje stroškov toplote na podlagi dejanske porabe je stimulativno vplivala na zmanjšanje porabe toplotne energije – v prvih letih po vgradnji predvsem zaradi varčnejšega obnašanja uporabnikov ogrevanja, v zadnjem času pa vse več zaradi izvedenih energetskih prenov stavb (zamenjava stavbnega pohištva, izolacija toplotnega ovoja stavbe, stropa kleti in stropa proti neogrevanemu podstrešju, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema z vgradnjo termostatskih ventilov), kar dodatno spodbuja tudi država z nepovratnimi finančnimi spodbudami Eko sklada.

Po pojasnilu Ministrstva za infrastrukturo RS spremenjeni pravilnik omogoča pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje tudi v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki ter preprečuje morebitne zlorabe. Uporabnike motivira, da vsaj minimalno ogrevajo svoja stanovanja in tako preprečujejo nastanek vlage in plesni. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 – 17 °C).

Celotna poraba energenta oz. toplote v stavbi se deli na dva dela in sicer: na del, ki se razdelili po ogrevani površini (20 do 50 %, najpogosteje 30 %), in del, ki se razdeli po porabi oz. porabniških deležih (80 do 50 %, najpogosteje 70 %). Pri izračunu porabniških deležev spremenjeni pravilnik v 18. členu zahteva minimalno porabo vsaj 40 % deleža ogrevane površine in omejuje maksimalno porabo na 300 % deleža ogrevane površine. V postopku izračuna se zato porabniški delež stanovanj, ki se ne ali malo ogrevajo, dvigne na 40 % povprečne porabe (kar je glavna novost zadnjega pravilnika).

Izračun porabniških deležev se izvede tako, da se najprej na podlagi odčitkov delilnikov določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege. Dobljeni porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40 % povprečja, navzgor pa na 300 % povprečja. Pri stanovanjih, pri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži še vedno določijo glede na delež njihove ogrevane površine oz. po določbah 11. in 12. člena pravilnika (pri krivdnih razlogih se uporabi kazenski faktor 3, ki je enak maksimalnemu porabniškemu deležu 300 %). Dobljeni porabniški deleži se na koncu preračunajo tako, da je njihova vsota enaka 100 %.

Novi pravilnik je uvedel obvezen izračun korekturnih faktorjev v primeru izvedbe toplotnega ovoja stavbe. V vseh stavbah, ki so izvedle energetsko sanacijo po sprejetju pravilnika, je potrebno korekturne faktorje za izpostavljenost lege izračunati na novo, za vse ostale lahko faktorji ostanejo v veljavi do leta 2025. Korekturni faktorji se določijo za vsak posamezni del na podlagi izračuna toplotnih izgub, skladno s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice. Poleg izračuna korekturnih faktorjev je smiselno naročiti tudi izdelavo energetske izkaznice, saj je skupna cena izdelave nižja. Na Terci d.o.o. vam poleg izdelave energetskih izkaznic nudimo tudi izračun korekturnih faktorjev po novem pravilniku. Za ponudbo nas kontaktirajte na e-mail: [email protected]

e-bike
poletni festival