Demografija je največji izziv za Slovence: Janez Janša napoveduje vrnitev urada kot prvo potezo prihodnje vlade

Zakaj slovenska politika bije plat zvona nad demografijo? enostavno zato ker: sprehod po marsikateri slovenski vasi ali manjšem kraju danes ponuja isto, rahlo melanholično podobo. Hiše so urejene, vrtovi pokošeni, a na ulicah je tišina. Otroškega vrveža, ki je nekoč polnil dvorišča, je vse manj. Šole v nekaterih odročnih krajih trepetajo pred vsakim novim šolskim letom, ali bodo zbrale dovolj prvošolčkov za oblikovanje oddelka. Na drugi strani so čakalnice v zdravstvenih domovih polne starejših, ki so svoje oddelali, zdaj pa upajo na dostojno jesen življenja v sistemu, ki poka po šivih. To ni le bežen vtis naključnega opazovalca; to je realnost države, ki se stara hitreje, kot se obnavlja.

V politično areno je to vprašanje z vso silo ponovno potisnil Janez Janša. Njegova diagnoza je neizprosna: “Največji izziv za Slovence je demografija. Če bomo imeli možnost odločanja v naslednji izvršilni oblasti, bo ena naših prvih potez ponovna vzpostavitev urada za demografijo.”

S to izjavo Janša ni le napovedal administrativne spremembe, temveč je demografijo postavil za osrednji steber svoje prihodnje vladavine. A vprašanje, ki se ob tem poraja, seže dlje od ene same stranke ali urada: ali smo kot družba sploh dojeli, da ne govorimo o statistiki, temveč o vprašanju našega narodnega obstoja?

 VIDEO: To so najbolj smešni slovenski politiki

Politiki nas večkrat razjezijo s svojim početjem, s svojimi izjavami pa večkrat zablestijo in požanjejo nekaj odobravanja in smeha. „Vem, kje je bife, vem, kje je restavracija! Vem, kje so WC

Zakaj Janša stavi na Urad za demografijo?

Za Janeza Janšo in SDS demografija ni le ena izmed postavk v proračunu. Vidijo jo kot temeljni problem, iz katerega izvirajo vsi ostali – od pomanjkanja delovne sile in težav v zdravstvu do vprašanja vzdržnosti pokojninske blagajne. Njihova filozofija je jasna: če narod nima prihodnosti v obliki novih generacij, so vsi ostali politični uspehi zgolj kozmetični popravki na poti v zaton.

Vir – Facebook

Urad za demografijo

Ponovna vzpostavitev Urada za demografijo, ki ga je sedanja vlada Roberta Goloba kmalu po nastopu mandata ukinila, bi po Janševih načrtih pomenila vrnitev k “operativnemu središču”. Ideja je, da vprašanje rodnosti in družin ne more biti razpršeno med petimi različnimi ministrstvi, kjer se prioritete pogosto izključujejo.

Če Ministrstvo za finance gleda le na strošek otroškega dodatka, Ministrstvo za delo pa na statistiko brezposelnosti, kdo dejansko skrbi za celostno sliko mlade družine, ki išče stanovanje in si želi tretjega otroka?

Janšev urad bi po napovedih spet dobil sedež v Mariboru, kar nosi tudi močno simbolno sporočilo o decentralizaciji. Slovenija namreč ni le Ljubljana. Demografska puščava se najprej začne na obrobju, v krajih, kjer mladi ne vidijo prihodnosti in se izseljujejo v prestolnico ali v tujino. Urad bi moral biti tisti “korektor”, ki bi pripravljal ukrepe, od davčnih olajšav za velike družine do spodbud za mlade podjetnike na podeželju.

Pogled z leve

Rešitev je v socialni državi, ne v uradih

Povsem pričakovano pa trenutna koalicija na čelu z Gibanjem Svoboda, SD in Levico na te načrte gleda z veliko mero skepticizma. Ob ukinitvi urada so v koaliciji poudarjali, da gre za birokratsko podvajanje in da se morajo z demografijo ukvarjati vsa ministrstva hkrati.

V Gibanju Svoboda stavijo na “sistemsko okolje”. Prepričani so, da bodo ljudje imeli več otrok takrat, ko bo javno zdravstvo delovalo, ko bodo vrtci dostopni in ko bo gospodarstvo stabilno. Po njihovem mnenju ustanavljanje posebnih institucij za demografijo diši po ideološkem inženiringu, namesto da bi se reševali realni problemi tukaj in zdaj.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Vir: Facebook – Urad za demografijo; Mnenja stranke Svoboda

SD in Levica

Še bolj izrazito socialno noto dodajata SD in Levica. Za njih je najboljša demografska politika stanovanjska politika.

“Mladi ne potrebujejo urada, potrebujejo ključe od stanovanja, ki ga ne bodo odplačevali 40 let, in varno zaposlitev, ki ni prekarne narave,” je slišati iz vrst Levice.

Njihov argument je, da so visoke cene nepremičnin in negotovost na trgu dela največja kontracepcija v sodobni Sloveniji. Dokler se ti problemi ne rešijo, noben urad ne bo prepričal mladih v večje število otrok.

Prav tako se na levem polu pogosto omenja, da je del reševanja demografskega manka tudi v pametni migracijski politiki. Menijo, da se staranju prebivalstva ne moremo izogniti le z naravnim prirastom, temveč tudi z vključevanjem tuje delovne sile.

NSi: Med obema ognjema s poudarkom na družini

V NSi (Nova Slovenija) demografijo prav tako vidijo kot ključno, a njihov pristop je morda še bolj usmerjen v krščansko-demokratske vrednote in davčno razbremenitev. Podpirajo Janševo idejo o uradu, vendar dodajajo, da mora biti ta urad predvsem servis za družinsko politiko. NSi se bori za to, da bi bila družina osnovna celica družbe tudi v davčnem smislu – zagovarjajo uvedbo družinske dohodnine, kjer bi se davčna obremenitev staršev zmanjševala sorazmerno s številom otrok. Za njih demografija ni le vprašanje države, ampak vprašanje svobode posameznika, da si ustvari družino brez strahu pred revščino.

Človeški obraz demografije

Če odmislimo politična prerekanja, katera stranka ima boljši program, ostane kruto dejstvo: Slovenija se prazni. Demografija ni nekaj, kar se zgodi čez noč. To je počasen proces, ki ga opazimo šele, ko je že skoraj prepozno. Ko se zapre zadnja trgovina v vasi, ko poštar pride le še enkrat na teden in ko v lokalnem gasilskem društvu ni več dovolj mladih za intervencijsko ekipo.

Vsaka vlada, naj bo leva ali desna, bo morala odgovoriti na vprašanje, kdo bo čez 20 let skrbel za naše starejše in kdo bo poganjal slovensko industrijo. Janšev predlog o ponovni vzpostavitvi Urada za demografijo je v tem smislu met rokavice celotni slovenski politiki. Je poziv k temu, da demografija postane nadstrankarska prioriteta.

Kritiki bodo rekli, da uradi sami po sebi ne rojevajo otrok. In imajo prav. Otroke rojevajo ljudje, ki se v svoji državi počutijo varne, spoštovane in ki vidijo prihodnost svetlo. Vendar pa institucija, kot je Urad za demografijo, simbolizira nekaj več: simbolizira zavezo države, da ji je mar. Da demografija ni le postranski produkt socialne politike, temveč zavestna odločitev naroda, da želi preživeti.

Slovenija stoji pred ogledalom. Statistika nam sporoča, da postajamo ena najstarejših družb na svetu. Politični razkol o tem, kako to rešiti – ali z močnim uradom in državnimi spodbudami, ali z gradnjo neprofitnih stanovanj in krepitvijo socialne države – bo verjetno ena glavnih tem prihodnjih volitev.

Janez Janša je svojo karto položil na mizo. Z vrnitvijo Urada za demografijo želi pokazati, da ima SDS recept za “ozdravitev” naroda. Ali mu bodo volivci verjeli in ali se bodo ostale stranke odzvale s konkretnejšimi načrti namesto zgolj s kritiko, bo ključno. Na koncu dneva pa ne gre za to, kdo bo sedel v kakšnem uradu, ampak za to, ali bodo slovenska igrišča čez desetletje spet polna smeha. To je bitka, ki si je Slovenija ne sme privoščiti izgubiti.

Pripravila AK
Viri:
umar.gov.si
nova24tv.si
demokracija.si
YouTube.com. unsplash.com