Levica odpira razpravo o 6h delovniku 4 dni na teden

Levica je z objavo “Ljudje si zaslužijo krajši delovni čas” ponovno zanetila razpravo o 6-urnem delavniku oziroma 4-dnevnem tednu. Sporočilo je bilo jas­no: ni “nobenega razloga, zakaj bi v času vedno hitrejšega tehnološkega razvoja morali na delovnem mestu preživljati vedno več ur”. Objava je v nekaj urah sprožila na stotine odzivov, od navdušenja nad idejo do ostrih kritik, da gre za nerealne obljube.

Kaj pravi Levica

V stranki poudarjajo, da Slovenci delamo več od evropskega povprečja in da je “ogromno skritih in neplačanih nadur”. Namesto lova na “zlorabe bolniške” opozarjajo na prezentizem, ljudi, “ki delajo kljub škodi za svoje zdravje, ker pač morajo preživeti”. V tem mandatu omenjajo dva koraka: predlog pravnega okvira v ZDR, ki bi podjetjem omogočil 6 ur na dan ali 4 dni na teden “ob ohranitvi prispevkov za polni delovni čas”, ter že sprejeto možnost 80/90/100 v ZUTD za delavce po 58. letu (80 % delovnega časa, 90 % plače in 100 % prispevkov, razliko krije država). Po njihovih besedah je prvi predlog “sestrelil del kapitala”, ki se boji odhodov delavcev iz nizko plačanih panog, a “o rešitvi še niso rekli zadnje besede”.

Manj ur, več zdravja in motivacije

Med podpornimi odzivi je veliko poudarka na zdravju, družini in učinkovitosti. Eden izmed komentatorjev je zapisal: “Če lahko v šestih urah intenzivno naredimo isto kot v osmih, zakaj tega še ni v zakonih.” Drugi dodaja: “Ljudje so pripravljeni delati, zaslužijo si pa tudi čas za bližnje in regeneracijo.” Tretji vidi plus v boju proti izgorelosti: “Najprej uredimo neplačane nadure in prezentizem, potem bo krajši delovnik logičen korak.”

Na drugi strani se vrstijo zelo ostri ugovori. “Kdo bo plačal izpad, v zdravstvu, logis­tiki in proizvodnji brez dodatnih kadrov to ne gre,” opozarja komentator. Drugi menijo, da predlog neupravičeno razdvaja delovna mesta: “Pisarnam gre, fizičnim pa podaljšujete dobo in jim hkrati obljubljate manj ur.” Pojavljajo se tudi vprašanja izvedbe: “Bo čistilka delala šest ur, mi pa bomo imeli čiste sanitarije vsak tretji dan?” in “Kje so realni izračuni vpliva na stroške in storitve?” Del odzivov je izrazito skeptičen do političnih motivov. “Populizem pred volitvami,” zapiše nekdo, drugi pa doda: “Najprej dosledno plačajte vse nadure in uredite javno upravo, potem govorimo.”

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Delavci, podjetniki, javni sektor

Več komentarjev prihaja iz praks, kjer je delo fizično ali neprekinjeno. Vozniki, varnostniki, gradbinci in zdravstveni delavci opozarjajo, da so že danes na robu zmogljivosti. “Pri nas so 12-urne izmene realnost,” piše eden. “Če skrajšamo, kdo pokrije razliko?” Sporočilo iz podjetniškega okolja je podobno: “Krajše ure brez reorganizacije procesov pomenijo samo več stresa in manj storitev.” Hkrati del javnih uslužbencev opozarja, da “manj ur ne sme pomeniti več administracije” in da so potrebni jasni standardi produktivnosti: “Merimo rezultate, ne minut.”

Komentarji, ki so zaznamovali razpravo

“Če je tehnologija napredovala, naj napreduje tudi delovni čas. Ne delajmo več za isto.”
“Najprej plačajte vse nadure in omejite prezentizem, potem bomo govorili o šestih urah.”
“V zdravstvu in vzgoji brez novih ljudi ne gre. Kdo bo pokril manko?”
“Raje višje plače in manj davkov kot manj ur in več birokracije.”
“Potrebujemo pilote po panogah in trde številke, ne slogane.”
“Štiridnevni teden v pisarnah ni isto kot na gradbišču. Brez razlikovanja bo to krivično.”

Kaj bi bil realen naslednji korak

Skupni imenovalec razprave je presenetljivo pragmatičen: preden bi država ali podjetja množično krajšala delovnik, bi morali urediti plačilo nadur, standardizirati merjenje produktivnosti, digitalizirati procese in začeti s pilotnimi projekti v različnih panogah. Le tako bi bilo mogoče dokazati, kje krajši delovnik deluje brez padca kakovosti in kje so potrebni dodatni kadri ali drugačen model. Pri poklicih z neprekinjenim delom (zdravstvo, varnost, promet, oskrba) bi morali biti pilotski projekti posebej natančno načrtovani, da se ne podaljšajo čakalne dobe in ne pade varnost.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook – Levica