Do kam bo šla Nika Kovač? Za obračun z SDS na pomoč poklicala celo bogato prijateljico iz tujine (VIDEO)
En sam evro, prijateljica iz Avstrije in odmevna politična izjava. Nika Kovač je z nenavadno potezo želela pokazati, kako problematičen je predlog SDS o omejevanju tujega financiranja kampanj. Toda ob njeni domnevni zmagi se odpira precej bolj zapleteno vprašanje: ali lahko nekdo političnemu nasprotniku namenoma povzroči težave z nakazilom, ki ga ta sploh ni zahteval?
Prijateljici naročila nakazilo, nato razglasila preobrat
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je v torek, 10. novembra, poskrbela za novo politično polemiko. Na novinarski konferenci je razkrila, da je poklicala svojo prijateljico, avstrijsko dedinjo Marlene Engelhorn, in jo prosila, naj stranki SDS nakaže manjšo donacijo.
Po poročanju medijev je šlo za vsega en evro. Kovač je pokazala tudi dokazilo o nakazilu in ob tem zatrdila, da SDS zaradi prejetega denarja iz tujine po lastnem zakonskem predlogu ne bi več mogla sodelovati v referendumskih kampanjah oziroma kandidirati na volitvah.
Toda ali je zadeva res tako preprosta?
Je mogoče političnega nasprotnika izločiti z enim evrom?
Poteza Nike Kovač je bila očitno zamišljena kot politična provokacija. Z njo je želela opozoriti na po njenem mnenju nesmiselne posledice predlagane zakonodaje. Vendar se ob tem odpira vprašanje, ki ga ni mogoče kar prezreti.
Če bi lahko kdorkoli političnemu nasprotniku nakazal en evro in mu s tem preprečil sodelovanje v kampanji, bi takšna zakonodaja omogočala tudi namerne zlorabe.
Prav zato je trditev Kovač, da je SDS z nakazilom že izgubila možnost sodelovanja v kampanjah, preuranjena. Predlog zakona še ni sprejet, prav tako ni jasno, ali je SDS denar dejansko sprejela oziroma ga bo vrnila.
SDS želi zaostriti pravila za organizatorje kampanj
Predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji so vložili poslanci koalicije in Resnice. Predvideva, da pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele finančna sredstva iz tujine, ne bi smele organizirati volilnih in referendumskih kampanj.
Poslanec SDS Zvonko Černač je poudaril, da morajo pravila veljati za vse enako. Predlagatelji želijo predvsem večjo preglednost financiranja in nadzor nad organizacijami, ki sodelujejo v kampanjah.
Kovač na drugi strani meni, da gre za poskus omejevanja delovanja Inštituta 8. marec. Ob tem je SDS očitala tudi domnevne povezave s tujim financiranjem politične propagande.
Politična predstava, ki odpira neprijetno vprašanje
V zgodbi je zanimivo predvsem protislovje. Kovač opozarja na nevarnosti tujega vpliva na slovensko politiko, hkrati pa je sama spodbudila nakazilo iz tujine političnemu nasprotniku, da bi dokazala pomanjkljivosti njegovega predloga.
Takšno ravnanje je mogoče razumeti kot opozorilo na slabo napisano zakonodajo, vendar tudi kot načrtno politično provokacijo.
Ključno vprašanje zato ni, ali je Kovač uspelo ustvariti odmevno zgodbo. To ji je nedvomno uspelo. Pomembneje je, ali bi predlagani zakon res dopuščal takšne zlorabe – in kako bi jih bilo mogoče preprečiti.
Pripravil: I.M.
Vir: www
