Dobički letijo v nebo, kaj pa naše plače?

26. jun. 2018, ob 05.19
Posodobljeno pred 1 letom ali več
87
210 SEK

Ob izdatnem dvigu dobička (za dobrih 34 %) pa so se plače dvignile za 2,2 odstotka. Da se razumemo: plače so v naši regiji še vedno nad slovenskim povprečjem.

NOVO MESTO – Maj je mesec, ko na plano pridejo poročila gospodarskih družb po posameznih regijah Slovenije. Tudi letošnji mesec ljubezni se ni izneveril. Podatki so izvrstni. Gospodarske družbe jugovzhodne Slovenije so poslovale nad državnim povprečjem in večji delež prihodkov ustvarile z izvozom. V povprečju so bile tudi manj zadolžene, imele so boljšo sestavo virov sredstev, hkrati pa so ustvarile 403 milijone evrov čistega dobička in pri tem zabeležile 39-odstotno rast, je zapisala Slovenska tiskovna agencija ugotovitve Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (po domače AJPES). Leto poprej so bili podatki takisto izvrstni: 300 milijonov evrov neto čistega dobička in pri tem zabeležile 10-odstotno rast.

Dobički letijo v nebo, kaj pa naše plače?

Plačujejo se nadure

Ob izdatnem dvigu dobička (za dobrih 34 %) pa so se plače dvignile za 2,2 odstotka. Da se razumemo: plače so v naši regiji še vedno nad slovenskim povprečjem. Kljub temu pa se porajajo vprašanja, zakaj ne bi šel kak procent več za dvig plače in manj za dobiček. Vsaj v teoriji si tako razmišljanje lahko dovolimo. “Glede na podatke, ki so bili objavljeni, lahko rečem, da tu pri dobičku prednjači Krka, ki ustvari večji del tega dobička. Pri ostalih je težko reči točno, za kakšen dobiček gre. Procentualno je velik, vprašanje pa je, koliko je realen in koliko knjigovodski. Ob tem ne smemo pozabiti, da se delodajalci držijo kolektivnih pogodb, ki so izpogajane na državni ravni. Večji dvigi plač tam niso mogoči, vrtijo se okoli dva, dva in pol odstotka. Odvisno od panoge. Malce večji dvig je uspel sindikatu gostincev. Realno gledano lahko rečemo, da se plače popravljajo. A na računa produktivnosti. Manjko delovne sile povzroča plačevanje nadur. Mogoče se bo to letos še kaj več poznalo,” nam je povedal Igor Iljaš, sekretar Območne organizacije ZSSS Dolenjska, Bela krajina in Posavje.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Pričakovano za konjunkturo

“Ta delitev (govorimo o BDP delitvi) je v veliki meri opredeljena z razmerami na trgu dela. V Sloveniji je v tem trenutku nekaj manj kot 80 tisoč brezposelnih. Večina med njimi je tako imenovanih neprostovoljno brezposelnih, kar pomeni, da iščejo delo in da je obseg ponudbe dela še vedno večji kot obseg povpraševanja po delu. V takem primeru so dejanske (neto) plače nad ravnotežnimi, ki izenačijo obseg povpraševanja po delu z obsegom ponudbe dela. Zato pri nas trenutno na sploh (!) povečana gospodarska rast sicer povečuje povpraševanje po delu, povečuje zaposlovanje, a to zgolj dviguje ravnotežne plače k dejanskimi, ne povečuje pa dejanskih plač,” pa o tej problematiki razmišlja dr. Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Meni, da se zato zaposlovanje hitro povečuje, denarne (neto) plače pa ostajajo v glavnem nespremenjene. Ker se ob tem povečuje BDP, kljub večji zaposlenosti več BDP-ja ostane za profite, ki potem hitro naraščajo. Tak razkorak v rasti plač in profitov je normalen za konjunkturne razmere in ga poznamo tudi iz preteklih let (na primer obdobja 2004–2008).

Poceni delovna sila

“Trgi dela so zelo lokalni (niso evropski, niti vseslovenski). V vaši regiji je zanimivo, da nastaja priliv zelo poceni delovne sile, ki poriva ceno dela (svojega in dela drugih v regiji) še bolj navzdol. To ni dobro, saj bi priliv novega kapitala lahko delovno silo tudi preusmeril iz lokalnih proizvodenj, ki ne morejo plačati višjih plač, v nove tovarne. S tem bi se spremenila struktura gospodarstva, in sicer na boljše, saj bi nekatere proizvodnje z manj dodane vrednosti propadle, delovna sila bi pa šla za višjim plačami v proizvodnje, ki dajejo družbi večje bogastvo. Tako bodo profiti tudi zaradi priliva poceni delovne sile višji (dragi roboti in poceni delovna sila). Drugič, na nekaterih trgih delovne sile zmanjkuje, presežno povpraševanje pa dviguje plače. To ni splošna tendenca, a se bodo takšne razmere širile tudi na druge trge, če bo konjunktura trajala dlje časa. In tretjič, zanimivo je primerjati plače pri nas s plačami tako imenovane evropske periferije, ki jo pri nas nekateri politiki dajejo za zgled. Pri nas je neto plača 1.100 evrov, na Slovaškem pa 750 evrov. Kje bi raje živeli? Statistika neto plač je zares zanimiva,” še doda Tajnikar. Pa mirno morje in zaslužen dopust vsem, ki si ga lahko privoščite.

D.P.

87
210 SEK