EU v pripravah na novo krizo: Česa nam Bruselj (še) ne pove?
Brutalna vojna na evropskih mejah, geopolitični pretresi, Amerika, ki ni več tako zanesljiv zaveznik – bo Evropa končno prevzela svojo usodo v lastne roke?
Prvi Varnostni kolidž – zakaj zdaj?
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Bruslju napovedala ustanovitev Varnostnega kolidža, posebne skupine, ki bo vse člane Evropske komisije redno obveščala o varnostnih grožnjah – od kibernetskih napadov do energetskih kriz in zunanjih vmešavanj.
Njene besede niso presenečenje. Svet se spreminja bliskovito, varnostne grožnje pa nikoli niso bile tako razpršene in nepredvidljive.
“Pomislite na kibernetske grožnje, energetsko varnost, obrambne strategije in zunanje vmešavanje,” je poudarila von der Leyen. Dodala je, da Evropa ne more več živeti v iluziji, da so mir in stabilnost samoumevna.
Komisija bo v prihodnjih tednih razpravljala, kako bo ta novi organ deloval v praksi – a eno je jasno:
Bruselj se zaveda, da časi, ko je lahko varnost prepuščal ZDA in zvezi NATO, izginjajo.
Migracije: Evropa z zaostreno politiko
Evropska komisija bo v torek predstavila nov ambiciozen zakonodajni predlog za vračanje migrantov, kar je ključni element Pakta o migracijah in azilu.
Zakaj? Po podatkih Eurostata se iz EU dejansko vrne manj kot 40 % migrantov, ki bi jih morale države poslati nazaj v matične države.
„Brez varnih zunanjih meja ni varne Evrope,“ je dejala von der Leyen.
Težava?
Tretje države pogosto zavračajo sprejem svojih državljanov. Bruselj zato razmišlja o gospodarskih vzvodih, s katerimi bi jih “spodbudil” k sodelovanju. Bo to delovalo? Nekatere članice, predvsem Italija in Grčija, dvomijo.
Trump na obzorju: bo Evropa ostala sama?
Vprašanje, ki postaja vse glasnejše: Kaj če se Donald Trump vrne?
Evropska komisija si sicer prizadeva ohraniti dobre odnose z Washingtonom, a resnica je neprijetna – Trumpov pristop “Amerika na prvem mestu” pomeni manj pomoči Ukrajini, manj varnostnih jamstev za Evropo in bolj samovoljno trgovinsko politiko.
Ko so von der Leyen vprašali, ali dela na srečanju s Trumpom, je odgovorila:
“Obstajajo stiki, vendar mislim, da bomo imeli osebno srečanje, ko bo pravi čas.”
A Washington se za zdaj z EU ne ukvarja preveč. ZDA so pred lastnimi izzivi, od notranjih političnih spopadov do Kitajske.
Evropa mora na lastne noge
Von der Leyen ni ovinkarila.
“Svet okoli nas se spreminja s svetlobno hitrostjo. Geopolitične spremembe potresajo zavezništva, desetletja varnosti se rušijo, na naših mejah pa besni brutalna vojna,” je dejala.
Evropa se spopada z:
- Rusko agresijo v Ukrajini, ki je pokazala, kako hitro se lahko vojna vrne na evropska tla.
- Naraščajočimi kibernetskimi napadi, ki po poročanju BBC letno povzročijo milijardne izgube in destabilizirajo ključne sisteme.
- Napetostmi na Balkanu, kjer se povečuje vpliv Rusije in Kitajske.
Po podatkih Euractiv EU pripravlja nov varnostni dogovor z državami Zahodnega Balkana, ki naj bi vključeval okrepljeno obveščevalno sodelovanje in večjo vojaško prisotnost.
Bomo pripravljeni?
To je vprašanje, ki si ga postavljajo v Bruslju.
Ali se lahko EU dovolj hitro prilagodi?
Z ustanovitvijo Varnostnega kolidža želi Evropska komisija zagotoviti, da bo odzivanje na krize hitrejše in bolj učinkovito. Toda, ali bo to dovolj?
Države članice so razdeljene. Francija in Nemčija si želita večjo vojaško avtonomijo. Poljska in Baltik pa pravita – brez ZDA ne gre.
Angela Merkel je že leta 2017 rekla:
“Evropa mora prevzeti usodo v svoje roke.”
Danes te besede zvenijo bolj resnično kot kdaj koli prej.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- Reuters
- BBC
- Eurostat
- Euractiv
- STA
