Evropejce čaka hud udarec po denarnicah? Prišla je neugodna napoved: »Poglejte, kaj počnejo Azijci«
Evropa najverjetneje ne bo dosegla cilja, da bi do začetka zime skladišča zemeljskega plina napolnila do 80 odstotkov zmogljivosti. Na to je opozoril izvršni direktor norveškega energetskega velikana Equinor Anders Opedal, ki poudarja, da so razmere na trgu vse bolj napete zaradi naraščajočega povpraševanja po energentih v Aziji.
Raven zalog plina v evropskih skladiščih je trenutno precej pod petletnim povprečjem in med najnižjimi v zadnjih 15 letih, je Opedal povedal za Reuters po objavi najboljših četrtletnih poslovnih rezultatov Equinorja od začetka leta 2023. »Ne pričakujemo, da bo Evropi to jesen nujno uspelo napolniti skladišča nad 80 odstotkov zmogljivosti,« je opozoril.
Evropa prihajajočo zimo bolj izpostavljena nenadnim spremembam cen kot v preteklih letih?
Evropska skladišča so trenutno napolnjena približno 54-odstotno, zaradi česar bi bila lahko Evropa prihajajočo zimo bolj izpostavljena nenadnim spremembam cen kot v preteklih letih. Dodaten pritisk predstavlja manjša razpoložljivost utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Azijski kupci namreč prevzemajo večje količine pošiljk, ki so bile pred tem namenjene evropskemu trgu. »Plin, ki prihaja iz Katarja, je namenjen predvsem Aziji. To pomeni, da LNG, ki je v začetku leta prihajal v Evropo, zdaj v večji meri odhaja na azijske trge,« je pojasnil Opedal.

Evropa se je v zadnjih letih močno oprla na LNG, s katerim nadomešča zmanjšane dobave ruskega plina po plinovodih. Te so se po začetku vojne v Ukrajini postopoma močno zmanjšale. Po ocenah Equinorja LNG predstavlja približno 30 odstotkov evropskega uvoza zemeljskega plina. Dodaten dejavnik tveganja so tudi motnje v pomorskem prometu, povezane z vojno med ZDA in Iranom ter oviranim prometom skozi Hormuško ožino. Gre za eno najpomembnejših energetskih poti na svetu, po kateri poteka približno petina svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Nenadni pretres na energetskih trgih?
Opedal opozarja, da bi lahko bila Evropa zaradi nižjih zalog in vse močnejše svetovne konkurence za energente pozimi bistveno bolj izpostavljena nenadnim pretresom na energetskih trgih. To bi lahko pomenilo tudi večja nihanja cen zemeljskega plina in posledično večjo negotovost glede stroškov energije.
(us)