Toča velika kot oreh uničevala vinograde: škoda presega 700.000 evrov, ponekod ostali brez polovice pridelka
Silovito neurje s točo je v Visolah in na Ritoznoju močno poškodovalo vinograde, vrtove in sadno drevje.
SLOVENSKA BISTRICA – Neurje s točo, ki je območje zajelo v nedeljo, 19. julija, je za seboj pustilo veliko škodo. Najhuje je bilo v Visolah in na Ritoznoju, kjer so nekateri vinogradniki po prvih ocenah ostali brez približno polovice letošnjega pridelka.
Visole prekrila debela plast toče
Toča, ki je bila ponekod velika kot oreh, je padala zelo intenzivno. Območje Visol je v nekaj minutah prekrila bela odeja, ledena zrna pa niso poškodovala le grozdja, temveč tudi vrtove, sadno drevje in druge kmetijske površine. Ob obilnem deževju je nastala škoda tudi na cestni infrastrukturi. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so črpali meteorno vodo, odstranjevali podrta drevesa in pomagali pri sanaciji odkritih streh.
Po besedah Marije Kresnik iz Kmetijske svetovalne službe gre za zdaj le za prve in grobe ocene. Natančen obseg škode bo znan jeseni, ko bodo pridelki pospravljeni, že zdaj pa škodo na kmetijskih površinah ocenjujejo na več kot 700.000 evrov.
V nekaj minutah uničeno večmesečno delo
Največji udarec so tokrat utrpeli vinogradniki. O veliki škodi poročajo Vina Repnik, Vinogradništvo Stožer – Papež, Vina Martinus in Branko Brezovšek, ki obdeluje približno dva hektarja vinogradov. »Poškodovano ni samo grozdje, ampak tudi pecljevina, zato moramo najprej počakati, da se trta nekoliko osuši. Vinograd bo treba ponovno poškropiti, šele nato bomo lahko natančneje ocenili škodo. Je pa že zdaj jasno, da bo letos na našem območju vina precej manj kot običajno,« je povedal Brezovšek.
Vinogradnike poleg izgubljenega pridelka čakajo tudi višji stroški zaščite trt. Po Brezovškovih besedah škropljenje običajno stane približno 120 evrov na hektar, zaradi dodatnega tretiranja pa bi se lahko strošek letos povzpel na okoli 250 evrov.
Že drugo hudo neurje letos
To je bilo že drugo močnejše neurje s točo na tem območju letos. V začetku junija je bilo prizadetih približno 700 hektarjev kmetijskih zemljišč, največ škode pa je takrat nastalo na žitu in koruzi. Tokrat so najhujše posledice vidne v vinogradih. Po novih uničenih pridelkih so znova vse glasnejši pozivi k boljši protitočni zaščiti severovzhodne Slovenije. Vinogradniki menijo, da bi bilo mogoče z učinkovitejšim sistemom posledice vsaj omiliti.
»V Avstriji imajo protitočno obrambo bolje urejeno, zato je takšnih poškodb bistveno manj,« je dejal Brezovšek.
Na omejitve sedanjega sistema že več let opozarjajo tudi v Letalskem centru Maribor, kjer poudarjajo, da eno samo protitočno letalo ne zadošča za zaščito celotne severovzhodne Slovenije.
Vir: Bistričan
Napisal: K. J.
