Evropski parlament zaostruje pogajanja: za prihodnji proračun EU želi še 200 milijard evrov
Evropski parlament je sprejel izhodišče za pogajanja o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028 do 2034 in zahteva približno 200 milijard evrov več. Poslanci pravijo, da brez višjega proračuna Unija ne bo mogla hkrati pokrivati vsega, kar si je naložila, varnosti, konkurenčnosti, raziskav in zunanjih obveznosti. Skratka, ambicij je veliko, vprašanje pa je, kdo jih bo plačal.
Bruselj: Evropski parlament je konec aprila podprl stališče, da bi moral biti prihodnji večletni proračun EU za približno 10 odstotkov višji od izhodiščnega predloga Evropske komisije. Komisija je julija 2025 za obdobje 2028 do 2034 predlagala okvir v vrednosti skoraj 2 bilijona evrov, parlamentarna zahteva pa bi skupni znesek dvignila za skoraj 200 milijard evrov.
Spor se šele zares začenja
Po poročanju Euronewsa poslanci ne želijo, da bi se odplačevanje skupnega dolga iz programa Next Generation EU štelo znotraj rednega proračuna. Menijo, da bi to dodatno omejilo prostor za nove evropske politike in investicije. Prav zato vztrajajo pri večjem finančnem okviru ter pri novih lastnih virih prihodkov na ravni EU.
Med predlaganimi viri so prihodki, povezani z emisijami, uvozom ogljično intenzivnega blaga, elektronskimi odpadki, velikimi podjetji in tobačnimi izdelki. Evropska komisija ocenjuje, da bi takšni viri skupaj z nekaterimi spremembami obstoječih prihodkov lahko prinesli okoli 58,2 milijarde evrov na leto. Cilj je zmanjšati pritisk na neposredne prispevke držav članic.
Parlament je svoje stališče sprejel z veliko večino, saj je za glasovalo 370 poslancev, proti jih je bilo 201, 84 pa se jih je vzdržalo. Predsednica parlamenta Roberta Metsola je ob tem opozorila, da v prihajajočih pogajanjih vloge parlamenta ne gre podcenjevati. To je pomemben signal pred usklajevanjem z državami članicami, ki praviloma niso naklonjene višjim vplačilom v skupno blagajno.
Evropski parlament obenem nasprotuje večji prožnosti porabe, če bi ta zmanjšala preglednost in nadzor nad sredstvi. Posebej zadržan je do zamisli o nacionalnih načrtih za razdeljevanje evropskega denarja, ker bi po oceni poslancev to lahko oslabilo jasnost pravil za upravičence.
Težka pogajanja bodo odločila politične prioritete Unije
Predlog parlamenta še ne pomeni končnega dogovora, temveč začetek zahtevnih medinstitucionalnih pogajanj. Končni večletni finančni okvir morajo potrditi tako Evropski parlament kot vseh 27 držav članic, zato se obeta nov spor o tem, koliko ambicij si EU sploh lahko privošči.
V središču razprave ne bo le višina proračuna, ampak tudi vprašanje, katere politike bo Unija v naslednjem desetletju postavila na prvo mesto.
Pripravil: J.P.
Vir: Euronews, Evropska komisija
