FOTO: Martina Hegediš razstavlja v Ljubljani

28. feb. 2014, ob 08.48
295
160 SEK

V ljubljanskem Centru sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija so v začetku meseca odprli likovno razstavo mag. Martine Hegediš, sicer Novomeščanke, ki zdaj živi v Trebnjem.

 

TREBNJE, LJUBLJANA – Na razstavi, ki bo na ogled do 20. marca, sta predstavljena dva cikla, ki sta nastajala v času njenega akademskega študija.

 

V ciklu Miti in Legende se je avtorica dotaknila samopodobe slovenskega naroda skozi upodobitev njenih pozitivnih ljudskih junakov. Spraševala se je o narodovih koreninah in identiteti.
»Moj namen je dvigniti to samopodobo skozi upodobitev slovenskih zgodovinskih, pozitivnih, optimističnih, zmagovalnih junakov. Saj se tudi samozavest našega naroda dviga in usoda spreminja. Danes imamo svoj jezik, voditelje, kulturo, ki jo ustvarjamo v maternem jeziku. Enakovredno se lahko postavimo ob bok velikim, civiliziranim narodom, kot so Grki, Angleži, Francozi in drugi. Tako na vseh področjih kot v kulturi. Želje naših rojakov, ki so dajali življenja za cilje, ki smo jih kot narod dosegli, so se uresničile. Imamo lastno državo, svoj jezik, sami si volimo vero in postavo. Dolžnost naše generacije je, da ohranja mir, da se zaveda pomena zgodovinskega truda za dosego svobode, lastne države, priznanja slovenskega jezika in kulture. Danes smo vstopili v skupnost evropskih narodov in soustvarjamo šopek evropskih kulturnih likov, dodajamo mu svoje cvetje, ki ga premalo negujemo. Potrebno se je zavedati, kot majhen narod še toliko bolj: Kdo smo in od kod prihajamo?« je o ciklu zapisala Martina Hegediš.

 

V drugem ciklu z naslovom Ljudstva sveta pa avtorica predstavlja zemljevid moških kulturnih likov iz različnih koncev planeta. Njene ilustracije so zapis moškega telesa. Laponca, predstavnika afriškega plemena Nube , bojevnika Masaja, Derviša (predstavnika muslimanske ločine), Turka, Žida, Baska, Škota, Eskima, Indijanca Tarahumari, Japonca v obrednem kimonu … »Vsako ilustracijo je oblikovala na svoj način, tako da odslikava specifični način bivanja v določenem okolju, kjer imajo kroji, barve, vzorci na oblačilih poleg praktičnega tudi sakralne in obredne pomene. Martina je posamične primere doživeto ilustrirala in uspešno združila prostoročno in računalniško tehniko v seriji velikih formatov. S poglabljanjem v površine, teksture in detajle, kar jo kot ilustratorko zelo privlači, je razvijala svoj izraz v skladu z inspiriranim raziskovanjem različnih moških identitet, kot se izražajo skozi okraševanje in oblačenje v danem prostoru in času,« je ob razstavi zapisala doc. Marjeta Godler.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

 

O Martini Hegediš
Martina Hegediš se je rodila 22. maja 1965 v Novem mestu. Leta 1990 je diplomirala na višji šoli za modno oblikovanje v Ljubljani pri prof. Metki Vrhunc. Kot oblikovalka se je zaposlila v Labodu, kjer je ustvarjala oblačila za zahteve trga kot tudi oblikovala oblačila po meri. Ukvarjala se je tudi z modnim svetovanjem v skoraj vseh uglednih trgovinah v Sloveniji in svetovala mnogim znanim Slovencem.

 

Študij je nadaljevala na univerzitetnem študiju modnega oblikovanja, ki ga je leta 2007 zaključila pri prof. Marjeti Godler. Končala je tudi magisterij na likovni akademiji leta 2010, pod mentorstvom prof. Milana Eriča, ter andragoško pedagoško izobrazbo na filozofski fakulteti v Ljubljani. Nadomeščala je na ZGNL  umetnost , vizualne komunikacije, grafično in medijsko oblikovanje.  Poučuje likovno izražanje in ustvarjalno dejavnost na srednji šoli za odrasle na Centru za kulturo in izobraževanje odraslih v Trebnjem, kjer tudi živi. Študij nadaljuje na magistrski stopnji  likovne pedagogike  v Ljubljani. Javnosti se je doslej predstavila z desetimi samostojnimi razstavami; med njimi v galeriji Krka leta 2012, v galeriji Palacijum na ljubljanskem gradu leta 2007, v Kulturnem centru Janeza Trdine in drugje.

(Foto: osebni arhiv Martine Hegediš)

 

295
160 SEK