Gobarji še niso odložili košar: bralci razkrili, kje po Sloveniji še rastejo gobe
Ste mislili, da je gobarske sezone za letos že konec? Nekateri gobarji so že skoraj obupali, nato pa jih je narava presenetila. Še konec oktobra so iz različnih koncev Slovenije prihajala poročila o zanimivih najdbah, ponekod pa so bile košare še vedno lepo napolnjene. Toda le nekaj dni pozneje se je vreme močno spremenilo. Kje so gobarji še imeli srečo in kje jim je načrte že prekrižal sneg?
Na Rogli so še nabirali kostanjevke, nato je zapadel sneg
Letošnja gobarska sezona je nekatere ljubitelje gozdnih dobrot precej razočarala. Eden izmed gobarjev jo je celo opisal kot eno najslabših doslej, nato pa ga je presenetila pozna najdba. Na zanimive prizore iz slovenskih gozdov so nas opozorili tudi bralci, ki so konec oktobra spremljali najdbe na različnih območjih. Med njimi so bile kostanjevke, marele in tudi jurčki, vendar se je z začetkom novembra predvsem v višjih legah že pojavila snežna odeja.
Med zanimivejšimi poznojesenskimi najdbami so bile kostanjevke z območja Rogle. Ena izmed gobark je konec oktobra nabrala dovolj gob za več gobovih juh, svoje presenečenje pa opisala z naslednjimi besedami:
»Rogla jih je še vedno polna, jurčki so večinoma že odpotovali v naslednjo sezono, dobri poznavalci gob pa lahko še vedno napolnijo košare, kajti ostalih raznovrstnih gob je še zelo veliko,« je opisala takratne razmere.
Toda že v nedeljo, 1. novembra, je Roglo pobelil sneg. Ob 13. uri so tam izmerili 11 centimetrov snežne odeje, v ponedeljek zvečer pa že 17 centimetrov. V torek, 3. novembra, je bilo po podatkih Agencije RS za okolje na meteorološki postaji Rogla še 16 centimetrov snega, temperatura pa se je zjutraj spustila pod ničlo. Razmere zato niso več primerljive s tistimi, v katerih so gobarji nabirali konec oktobra.
V Prlekiji presenečenje, v Posavju marele
Zanimiva najdba je bila 30. oktobra zabeležena tudi v okolici Ormoža. Tam so se gobarji razveselili gob po obdobju, ko jih je bilo razmeroma malo. Eden izmed njih je ob najdbi zapisal: »Bolje pozno, kot pa sploh ne! Še se dogaja …«
Dan pozneje, 31. oktobra, so o gobah poročali še s Pohorja, in sicer z območja na približno 1300 metrih nadmorske višine. Toda tudi tam je nato sledilo sneženje. Pri Svetih Treh Kraljih na Pohorju so 2. novembra zvečer izmerili pet centimetrov snežne odeje, zato tudi ta oktobrska najdba ne odraža nujno trenutnega stanja.
Iz Posavja so medtem prišla poročila o marelah, posamezne najdbe pa so bile omenjene še v Poljanski dolini pod Blegošem, okolici Cerkelj na Gorenjskem in na območju Ljubljane. V okolici prestolnice so gobarji omenjali tudi jurčke, vendar vseh vrst na podlagi posredovanih informacij ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Prav tako pri vseh najdbah ni bil naveden natančen datum nabiranja.
Snežne razmere so bile na teh območjih precej drugačne kot na Rogli. Po podatkih ARSO na meteoroloških postajah Blegoš, Kranj in Ljubljana 2. novembra zvečer niso beležili snežne odeje. To pa še ne pomeni, da so bile razmere za rast gob povsod ugodne, saj na njihovo pojavljanje vplivajo tudi drugi dejavniki.
Zakaj lahko gobe rastejo tudi konec oktobra?
Na rast gob vplivajo predvsem vlaga v tleh, temperatura in količina padavin. Če je bilo dalj časa suho, lahko poznejše deževje ob ugodnih temperaturah spodbudi razvoj novih gob. Zato ni nenavadno, da jih v enem gozdu skoraj ni več, drugje pa se še vedno pojavijo.
Pomembna je tudi vrsta gobe, saj jurčki, kostanjevke in marele nimajo povsem enakih rastnih obdobij. Konec glavne sezone jurčkov zato še ne pomeni nujno, da je konec tudi drugih gobarskih najdb. Vendar lahko močnejša ohladitev, zmrzal in snežna odeja rast hitro upočasnijo ali ustavijo. Posamezne poznojesenske najdbe tako še niso dokaz, da se je po Sloveniji začel nov val rasti gob.
Pred odhodom v gozd preverite vreme in ne pozabite na omejitve
Če se v začetku novembra odpravljate po gobe, najprej preverite vremenske razmere na izbranem območju. Posebej previdni bodite v višjih legah, kjer sta lahko sneg in poledica že precejšnja ovira. Uspešna najdba izpred nekaj dni namreč še ne pomeni, da boste na istem mestu tudi sami napolnili košaro.
Pri nabiranju je pomembno poznavanje posameznih vrst, saj imajo nekatere užitne gobe nevarne dvojnice. Nabirajte samo tiste, ki jih zanesljivo prepoznate, v nasprotnem primeru pa jih raje pustite v gozdu. V Sloveniji lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob, dovoljena pa je tudi posamezna goba, ki sama tehta več kot dva kilograma. Nabiranje zavarovanih vrst je prepovedano, gobe pa je treba grobo očistiti že na rastišču in jih prenašati v trdni, zračni embalaži, najbolje v pleteni košari.
Za ljubitelje gobarjenja je bil konec oktobra očitno še zanimiv, čeprav je marsikje glavna sezona že mimo. Tisti, ki so imeli srečo, so se domov vrnili z gobami za kosilo, na nekaterih območjih pa bodo morali zaradi snega in nizkih temperatur na naslednje nabiranje počakati.
Vir: bralci, Agencija RS za okolje (ARSO), Zavod za gozdove Slovenije; GOV.SI
Pripravil: K. J.
