Golob pravi, da so čakalne vrste krajše – ne nasedajte, tukaj je trik (VIDEO)

18. mar. 2025, ob 13.12
Posodobljeno pred 2 mesecema
1928
180 SEK

Predsednik vlade dr. Robert Golob samozavestno trdi, da se je število pacientov, ki nedopustno dolgo čakajo na zdravstvene storitve, zmanjšalo. Tudi ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je v zadnjem intervjuju poudarila, da so dosegli pomemben premik. Pa je to res? Ali pa gre zgolj za spretno manipulacijo s številkami?

Ob natančnejšem pogledu na podatke in spremembe v pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki je začel veljati 1. avgusta 2024, postane jasno nekaj drugega. Pacienti niso bistveno hitreje prišli na vrsto. Številke pa so se kljub temu “popravile”. Kako?

Sprememba pravilnika – statistika ali resnična izboljšava?

Novi pravilnik je spremenil pravila igre. Doslej je veljalo, da so se vsa naročila, ki so ob vpisu dobila datum izven dopustne čakalne dobe, takoj štela kot nedopustno dolgo čakanje. Po novem? Pacienti so na papirju “varni”, dokler dejansko ne presežejo tega roka.

Poglejmo konkreten primer: pacient, ki ima napotnico “hitro” in dobi termin čez 95 dni, je po starem sistemu ves čas štet kot nekdo, ki predolgo čaka. Po novi metodologiji pa ta oseba uradno postane nedopustno čakajoči šele, ko mine 90 dni od napotitve. Pet dni torej uradno šteje kot “problem”, ostalih 90 pa ne. Manipulacija? Ali zgolj drugačen pogled na realnost?

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?
Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Podaljšanje dopustnih čakalnih dob – rešitev ali zgolj premik meja?

Podobna sprememba se je zgodila pri napotnicah “zelo hitro” – dopustna čakalna doba se je podaljšala s 14 na 30 dni. Posledično je manj ljudi registriranih kot tistih, ki predolgo čakajo. In Golob lahko mirno reče: “Število nedopustno dolgo čakajočih se je zmanjšalo.” Seveda se je – a zgolj na papirju.

Po podatkih, ki jih je pridobil NIJZ, bi imeli po stari metodologiji 1. septembra 2024 kar 150.523 oseb nad dopustno čakalno dobo, po novi pa jih je bilo “le” 82.190. 68.333 pacientov manj! Pa so res prišli prej na vrsto? Ali so zgolj izginili iz neprijetne statistike?

Kaj pravijo zdravniki?

Mladi zdravniki Slovenije so na omrežju X zapisali, da gre za “navidezno skrajšanje čakalnih dob, ki v realnosti pacientom ne pomaga”. To niso zgolj ugibanja – to so dejstva, ki jih potrjujejo uradne številke.

Kako izgleda realnost v bolnišnicah?

V UKC Ljubljana je čekalna doba za kardiološke preglede v povprečju še vedno 8 do 12 mesecev. Na ortopedske posege v Mariboru ljudje čakajo tudi dve leti. In to kljub temu, da je na papirju “manj nedopustno dolgo čakajočih”. Ali torej sistem deluje bolje? Odgovor poznate.

Kaj prinaša prihodnost?

Vprašanje ostaja – kaj sledi? Bo oblast uvedla nove administrativne popravke, da bo statistika še lepša? Ali pa bomo dočakali dejanske izboljšave – več zdravnikov, boljšo organizacijo, hitrejšo obravnavo pacientov?

Za zdaj velja le eno – številke lahko spreminjaš, realnosti pa ne. In realnost pravi: čakalne vrste so še vedno dolge.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?
Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Pripravil: N. Z.

Vir:

  • NIJZ
  • Žurnal24
  • Uradni list RS
  • Koroške novice
  • Zdravstveni portal
1928
180 SEK