Golobova Svoboda zaradi poročanja po smrti Aleša Šutarja nad POP TV-jevega Janija Muhiča; Golobovi uporabili celo umetno inteligenco

Gibanje Svoboda je novinarju Janiju Muhiču očitalo pristransko poročanje, širjenje nepreverjenih informacij in stereotipov o Romih. Sporna oddaja je bila na POP TV predvajana le tri dni po nasilni smrti Aleša Šutarja, ko je več tisoč ljudi v Novem mestu zahtevalo varnost, ukrepanje države in enaka pravila za vse.

LJUBLJANA, NOVO MESTO – Gibanje Svoboda, ki ga je v postopku zastopal generalni sekretar stranke Matej Grah, se je na Novinarsko častno razsodišče pritožilo zaradi poročanja novinarja POP TV Janija Muhiča z množičnega shoda v Novem mestu.

Razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, je primer obravnavalo 18. junija 2026. Odločilo je, da Muhič ni kršil nobenega od sedmih členov Kodeksa novinarjev Slovenije, ki mu jih je očitala največja vladna stranka.

Oddaja je nastala le tri dni po smrti Aleša Šutarja

Pri presoji poročanja je pomemben tudi širši kontekst. Oddaja 24ur je bila predvajana 28. oktobra 2025, le tri dni po usodnem napadu na 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja.

Šutar je bil v noči na 25. oktober 2025 pred novomeškim lokalom tako hudo poškodovan, da je pozneje umrl. Na kraj je prišel po sina. Zaradi njegove smrti je bilo v Novem mestu sklicano izredno zasedanje občinskega sveta, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob.

Istočasno je pred občinsko stavbo potekal množičen shod. Ljudje niso izražali ogorčenja zgolj zaradi enega tragičnega dogodka, temveč tudi zaradi večletnega občutka, da država težav, povezanih z nasiljem, kriminalom in vključevanjem dela romske skupnosti na jugovzhodu Slovenije, ne rešuje dovolj učinkovito.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Od države so zahtevali predvsem varnost ter dosledno izvajanje zakonov in obveznosti za vse prebivalce, ne glede na njihovo narodnost ali socialni položaj. Pri tem je treba jasno ločiti odgovornost posameznikov od celotne romske skupnosti.

Dolgotrajne težave pri vključevanju Romov

Vključevanje Romov v slovensko družbo ni vprašanje, ki bi se pojavilo šele po smrti Aleša Šutarja. Država je nacionalne programe ukrepov za Rome sprejemala že za obdobji 2010–2015 in 2017–2021, veljavni program pa zajema obdobje od leta 2021 do 2030. Vladni dokumenti priznavajo, da se del romske skupnosti že vrsto let srečuje z velikimi težavami na področjih izobraževanja, zaposlovanja, revščine, zdravstvenega varstva in bivalnih razmer. Kot enega od razlogov država navaja tudi dolgotrajno pomanjkanje celovitega in usklajenega ukrepanja pristojnih institucij na državni in lokalni ravni, pa tudi volje in pripravljenosti, da bi Romi sami naredili nekaj, ne le čakali, da se nekaj zgodi njim v korist.

Svobodo zmotile izjave o Romih in policistih

Pritožba Gibanje Svoboda se je nanašala na oddajo 24ur, ki je bila na POP TV predvajana 28. oktobra 2025. Muhič se je v oddajo v živo javljal s shoda v Novem mestu, ki je potekal istočasno z izredno sejo mestnega sveta.

Gibanje Svoboda je trdilo, da je poročanje vsebovalo pristranske, žaljive in nepreverjene navedbe ter senzacionalistično posploševanje o romski skupnosti. Sporne so bile predvsem izjave enega od sogovornikov, ki je govoril o domnevnih povezavah nekaterih policistov z Romi.

Sogovornik Rok Vovko je dejal, da se po novomeških ulicah govori, da naj bi določeni policisti Rome obveščali o policijskih akcijah. Ob tem je sam poudaril, da gre za govorice.

Stranka je novinarju očitala, da navedb ni preveril, da ni pridobil odziva policije, ministrstva za notranje zadeve ali predstavnikov romske skupnosti ter da se od izrečenih trditev ni ustrezno distanciral.

Muhiču so očitali tudi, da je z vprašanjem, ali bi morala vlada odstopiti, ustvarjal vtis, da je premier odgovoren za razmere in neučinkovitost države.

Muhič: Šlo je za neposredni prenos

Muhič je v odgovoru poudaril, da ni šlo za vnaprej pripravljen in montiran prispevek, ampak za neposredno poročanje s shoda, na katerem je bilo po njegovih navedbah od osem do deset tisoč ljudi.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Pojasnil je, da zaradi hrupa in žvižgov ni dobro slišal niti sogovornikov niti prenosa seje mestnega sveta. Prav tako med javljanjem v živo ni mogel preverjati vsake izjave ali v nekaj sekundah pridobiti odziva policije oziroma predstavnika romske skupnosti.

Poudaril je, da spornih navedb ni izrekel sam, ampak sogovornik, ki je jasno povedal, da gre za govorice. Namen vprašanj po Muhičevih besedah ni bil širjenje sovraštva, ampak razjasnitev razlogov za nezadovoljstvo protestnikov.

Razsodišče: Muhič kodeksa ni kršil

Novinarsko častno razsodišče je sklenilo, da Muhič ni kršil 1., 3., 10., 15., 17., 20. in 21. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Razsodišče je ugotovilo, da izjav o domnevnih povezavah policistov z Romi ni podal novinar, ampak njegov sogovornik, ki je sam opozoril, da gre za govorice. Ker je šlo za neposredni prenos, Muhič navedb pred objavo ni mogel preveriti.

Ob tem je razsodišče sicer zapisalo, da bi moral novinar tudi v zahtevnih razmerah zagotoviti vsaj minimalno distanco do nepreverjenih in posplošujočih navedb. Vendar je ocenilo, da sogovornika zaradi hrupa, čustveno napetega ozračja in omejenega časa ni mogel razločno slišati.

Po presoji razsodišča Muhič s svojim načinom vodenja pogovora ni namerno prispeval k nekritičnemu širjenju hudih obtožb.

Kritično do izvedbe oddaje

Čeprav Muhiča niso spoznali za odgovornega za kršitve kodeksa, so bili člani razsodišča kritični do produkcije in izvedbe televizijskega prenosa.

Ocenili so, da sta bila novinarja na prizorišču postavljena v razmere, ki jima niso omogočale primernega odzivanja na izjave sogovornikov. Zaradi hrupa jih nista dobro slišala, časa za dodatna vprašanja pa je bilo malo.

Razsodišče je kot problematično izpostavilo tudi odločitev, da je bil v ekipo uvrščen Muhič, saj je domačin in je bil po oceni razsodišča pod močnim vtisom dogajanja.

Morebitna odgovornost za takšne odločitve bi bila po njihovem mnenju lahko na strani urednika oddaje, vendar Gibanje Svoboda pritožbe zoper urednika ni vložilo.

Pritožba temeljila na netočnem prepisu

Razsodišče je opozorilo tudi na težave s prepisom oddaje, ki ga je kot dokaz predložila Svoboda.

V njem naj bi bilo veliko napak, netočnosti in nerazumljivih stavkov, prav tako ni bilo jasno označeno, kdo je izrekel posamezno izjavo. Razsodišče je ocenilo, da je bil prepis najverjetneje izdelan s pomočjo umetne inteligence.

Zaradi tega je mogoče, da je pritožnik posamezne izjave napačno pripisal Muhiču. Razsodišče je zato primer presojalo na podlagi videoposnetka oddaje in ne na podlagi predloženega prepisa.

Igor Vobič: Muhič bi moral biti spoznan za odgovornega

Član razsodišča prof. dr. Igor Vobič se z odločitvijo večine ni v celoti strinjal. V odklonilnem ločenem mnenju je zapisal, da je Muhič po njegovi presoji kršil 20. člen kodeksa, ki novinarjem nalaga izogibanje narodnostnim, rasnim in drugim stereotipom.

Vobič meni, da bi se moral Muhič od sogovornikovih navedb o Romih jasneje distancirati ter opozoriti, da gre za nepreverjene govorice in posplošitve.

Problematičen je bil po njegovem tudi novinarjev povzetek: »Se pravi, tudi zato ni kos država situaciji.« Po Vobičevi oceni novinar s tem ni bil več samo posrednik sogovornikove izjave, ampak je domnevne povezave med Romi, policisti in neučinkovitostjo države predstavil kot relevantno razlago širšega družbenega problema.

Večina članov razsodišča njegovemu mnenju ni sledila. Končna odločitev tako ostaja, da Jani Muhič pri poročanju s shoda v Novem mestu ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona POP TV