Gorivo bo v torek spet dražje – preverite, koliko več boste plačali za poln tank
Ljubljana, 17. maj 2025 – Čeprav večina voznikov vsako drugo sredo na hitro preveri, koliko bodo odšteli za liter bencina ali dizla, so tokratne spremembe vredne več kot bežnega pogleda. V torek se bodo regulirane cene goriv zunaj avtocest znova posodobile – in po napovedih bo vožnja malenkost dražja.
Zdi se nepomembno. Podražitev za pol centa. A kot vedno, tudi tokrat velja: za številkami se skriva zgodba. Zgodba o cenah surove nafte, tečajih valut, formulah, ki jih uporablja država – in širšem energetskem kontekstu, v katerega smo vsi vključeni.
Kaj konkretno se bo zgodilo?
Po izračunih, ki upoštevajo gibanje borznih cen in uradne formule za določanje reguliranih cen v Sloveniji, bo
- Liter bencina od torka naprej stal nekaj več kot 1,42 evra – kar pomeni rahlo povišanje z zdajšnjih 1,418 evra.
- Liter dizla bo prav tako dražji – cena bo znašala okoli 1,445 evra, kar je približno pol centa več kot trenutnih 1,44 evra.
- Kurilno olje, ki je še vedno pomemben vir ogrevanja za številna gospodinjstva, se bo rahlo pocenilo in bo stalo približno 1,04 evra na liter.
Za povprečen 50-litrski rezervoar bencina bo torej treba odšteti okoli 71 evrov, za dizelski rezervoar pa 72,25 evra. Razlika je morda majhna – a ne zanemarljiva, zlasti ob ponavljajočih se podražitvah v zadnjih mesecih.
Zakaj prihaja do sprememb prav zdaj?
Cene goriv v Sloveniji niso določene naključno. Država jih izračunava po posebni formuli, ki upošteva povprečno ceno naftnih derivatov na svetovnih trgih, stroške prevoza, menjalni tečaj evra do ameriškega dolarja in višino dovoljenih marž. Formula se posodablja vsakih 14 dni.
Trenutno stanje na svetovnih trgih ni ravno stabilno. Cene nafte se gibljejo med 82 in 85 dolarjev na sod, kar je posledica različnih dejavnikov – od napetosti na Bližnjem vzhodu, dogajanj v Ukrajini, do gibanja povpraševanja na Kitajskem in okrevanja svetovnega gospodarstva po energetski krizi.
Ob tem se je v zadnjih dneh tudi nekoliko spremenil tečaj evra glede na dolar, kar vpliva na stroške uvoza goriva. Ko je evro šibkejši, je za vsako enoto nafte treba plačati več. In to se hitro prenese na končne cene za potrošnike.
Podražitev – kaplja v morje ali znak večjega trenda?
Na prvi pogled gre za majhno spremembo. A poglejmo širše: cene goriv so se v zadnjih dveh letih večkrat spreminjale – včasih izrazito navzgor, včasih tudi navzdol. Vendar so se dolgoročno stabilizirale na višji ravni kot pred nekaj leti.
Vsaka takšna “odtenčna” sprememba sicer ne pomeni velikega šoka za posameznika, toda na ravni celotnega gospodarstva in transportnega sektorja imajo tudi drobne spremembe opazen učinek. Stroški prevoza se z višanjem cen goriv povečujejo, kar se pogosto prenaša naprej v cene hrane, gradbenih materialov in drugih izdelkov.
Poleg tega so se v zadnjem času pojavile tudi pobude za spremembe davčne politike glede goriv, z namenom povečanja prihodkov v proračun in doseganja okoljskih ciljev. Te pobude – čeprav za zdaj še neuresničene – lahko v prihodnje dodatno vplivajo na končne cene.
Kako se Slovenija primerja z drugimi državami?
Po zadnjih podatkih evropskega energetskega poročila se Slovenija glede cen goriv uvršča nekje v sredino evropske lestvice. V primerjavi z državami, kot so Italija ali Nemčija, so cene v Sloveniji nižje, medtem ko so nekoliko višje kot na Madžarskem ali Hrvaškem.
V Italiji cena litra bencina trenutno presega 1,75 evra, v Avstriji je bencin dražji za približno 8 centov kot v Sloveniji, medtem ko je na Hrvaškem trenutno nekaj centov cenejši. Takšne razlike pogosto spodbujajo čezmejni nakup goriv – zlasti v obmejnih regijah, kjer vozniki zlahka primerjajo cene.
Kaj pa prihodnost?
Ena od ključnih neznank v prihodnje bo, ali bo država spremenila formulo za izračun cen goriv. Trenutna formula je bila uvedena z namenom omejitve nihanj cen, a se v zadnjem času vse pogosteje omenja možnost njene revizije – tako z vidika trga kot tudi zaradi ciljev trajnostnega razvoja.
Dolgoročno bo seveda ključnega pomena tudi prehod na druge oblike pogona. Delež električnih in hibridnih vozil v Sloveniji se povečuje – čeprav je še vedno relativno majhen. Leta 2024 je bil delež novo registriranih električnih vozil že nad 7 %, kar je več kot leto poprej. A jasno je, da bo večina slovenskih voznikov še kar nekaj let ostala odvisna od klasičnih goriv.
Vsaka sprememba šteje
Čeprav se tokratne spremembe zdijo skoraj neopazne, so del širšega trenda. Goriva ostajajo strateška dobrina – tako za posameznike kot za celotno državo. In vsaka sprememba, naj bo še tako majhna, nosi svojo težo.
V torek torej sledi nova cena – za večino ne bo prelomna. A če smo se v zadnjih letih kaj naučili, potem to: v energetiki ni nič zares stabilno. In to, kar se danes zdi nepomembno, je lahko že jutri del veliko večje zgodbe.
Napisal: K. J.
Vir: splet, Freepik
