• C Novo mesto
  • 04:17
  • Čet, 29.02.2024

Matura – zrelostni izpit, ki je enak za vse kandidate

Matura je neke vrste zaključni izpit, s katerim kandidati dokazujejo, da dosegajo standarde znanj, ki so določeni glede na cilje izobraževalnih programov srednjih šol. V Sloveniji poznamo maturo že več desetletij, se je pa skozi leta njena oblika precej spreminjala. Danes se matura deli na splošno in poklicno maturo, opravljeni izpiti na maturi pa veljajo kot pogoj za vpis na nadaljnji študij.

Splošna matura

Splošna matura je skupek zaključnih izpitov, ki jo opravljajo dijaki gimnazij in velja kot pogoj za vpis na univerzitetni program študija. Sestavljena je iz petih predmetov; slovenščina, matematika in tuji jezik so obvezni predmeti, preostala dva predmeta pa sta izbirna – dijak lahko izbere predmet, ki ga zanima in je povezan z želeno smerjo nadaljnjega študija. Splošno maturo lahko opravljajo dijaki, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj. Za učence tehniških srednjih šol je omogočeno opravljanje posameznega izpita splošne mature, če so že opravili splošno ali poklicno maturo oziroma so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje le-te ali pa so v tujini pridobili spričevalo, ki velja kot maturitetno spričevalo.

Danes se matura deli na splošno in poklicno maturo.

Splošna matura poteka v dveh izpitnih rokih, v spomladanskem in jesenskem. Gimnazije običajno v marcu organizirajo predmaturitetni preizkus, kjer dijaki, profesorji in ocenjevalci spoznajo postopke mature, dijaki pa seveda preizkusijo svoje dosedanje znanje in ugotovijo, na čem morajo dodatno delati do same mature. Kandidati splošno maturo opravljajo v enem izpitnem roku, izjema so le kandidati s posebnimi potrebami, udeleženci izobraževanja odraslih in kandidati, ki so ali bodo v letu, ko opravljajo maturo, dopolnili 21 let – njim je omogočeno opravljanje mature v dveh delih oziroma v dveh zaporednih rokih. Matura se seveda tudi ocenjuje s številom točk; če dijak maturo opravi z nadpovprečnim uspehom, lahko postane zlati maturant. To pomeni, da je dosegel oziroma presegel število točk, ki jih je za naziv zlatega maturanta določila Državna komisija za splošno maturo.

Poklicna matura

Poklicna matura je zaključni izpit za dijake na tehniških srednjih šolah, sestavljena pa je iz štirih predmetov: iz slovenščine, matematike ali tujega jezika, strokovnega predmeta in seminarske naloge oziroma izdelka v okviru nekega projekta, ki mu sledi še zagovor. Tudi dijaki tehniških srednjih šol se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne programe, če poleg poklicne mature opravijo še peti, sicer neobvezni predmet splošne mature. Vpis na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo in dodatnim predmetom iz splošne mature omogoča veliko univerzitetnih študijskih programov, vendar ne vsi, zato je pomembno, da se glede tega natančno pozanimate. Glavna razlika med poklicno in splošno maturo je namreč v tem, da opravljena splošna matura omogoča vpis na katerikoli univerzitetni študijski program, opravljena poklicna matura pa ne.

Glavna razlika med poklicno in splošno maturo je v tem, da opravljena splošna matura omogoča vpis na katerikoli univerzitetni študijski program, opravljena poklicna matura pa le na nekatere.

Opravljena poklicna matura je pogoj za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Poklicno maturo lahko opravlja dijak, ki je uspešno končal četrti letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja ali drugi letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja ali četrti letnik gimnazije in je zraven opravil poklicni tečaj ali pa, če je uspešno opravil mojstrski izpit. Matura poteka v treh rokih; v spomladanskem, jesenskem in zimskem, običajno pa šole pred maturo spomladi organizirajo predmaturitetni preizkus, ki dijake, profesorje in ocenjevalce pripravi in seznani z vsemi postopki ter vsebino mature.

Kratka zgodovina mature

Maturo smo v Sloveniji poznali že v petdesetih letih, skozi zgodovino pa se je njena oblika spreminjala. Sprva je bila matura v obliki izpita, ki je podoben današnji splošni maturi; sestavljena iz petih predmetov, le da so bili od tega obvezni štirje, eden pa izbirni. Obvezni predmeti so bili slovenščina, tuji jezik, matematika in zgodovina, za peti predmet pa so lahko kandidati izbirali med biologijo, kemijo in fiziko. Leta 1980 je bila matura z Zakonom o usmerjenem izobraževanju ukinjena, učenci so ob zaključku izobraževanja dobili diplomo, ki je potrjevala, da so opravili vse obveznosti.

Kar hitro pa so z univerz spet začele prihajati pobude, da bi ponovno uvedli maturo, kar se je naposled zgodilo leta 1989. Ustanovljen je bil Republiški izpitni center, ki je skrbel za organizacijo izvedbe mature, kasneje se je preimenoval v Držvni izpitni center. Od leta 2003 naprej je do takrat edina oblike mature prejela naziv splošna matura, dodana pa je bila še poklicna matura. Od takrat naprej velja, da kandidat z opravljeno splošno maturo pridobi naziv gimnazijski maturant in srednjo splošno izobrazbo, kandidat z opravljeno poklicno maturo pa pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

Prednost mature je v tem, da je poenotena za vse kandidate

Prednosti mature

Glavna prednost mature je zagotovo v tem, da gre za zaključni izpit, ki je enoten za vse kandidate, ne glede na to, katero gimnazijo oziroma srednjo šolo so obiskovali. Različne gimnazije in srednje šole se namreč kljub vsemu med seboj razlikujejo glede na način dela in ocenjevanje, zato je edini pravičen način za zagotavljanje enakih možnosti in pravic vseh kandidatov poenoten zaključni izpit, ki se piše anonimno in ga ocenjujejo naključni ocenjevalci. Tako vsak kandidat pokaže, ali je dosegel standarde, ki so enaki za vse.

Slabosti mature

Uspešno zaključena matura je ponavadi eden izmed pogojev za vpis na univerzitetni študijski program. Ko število prijavljenih kandidatov na določen program preseže število razpisanih mest (kar je na slovenskih fakultetah pogosto), pa je zelo pomemben tudi uspeh na maturi. Že leta in leta se v javnosti pojavljajo vprašanja, ali je to resnično optimalna in pravična rešitev za odločanje, kdo je na program sprejet in kdo ne, ali pa bi bilo bolje uvesti sprejemne izpite – vsaj za določene študijske programe, kjer je opravljen sprejemni izpit za nadaljevanje študija veliko bolj smiseln in pomemben od uspeha opravljene mature.

Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pexels