Gradbeno dovoljenje brez večletnega čakanja? Vlada sproža novo zakonodajo
Vlada je 12. junija 2025 potrdila predlog novele Zakona o urejanju prostora in s tem prižgala zeleno luč za precej hitrejše in enostavnejše urejanje prostora pri nas. Zakaj je to pomembno? Ker so postopki do zdaj pogosto trajali celo desetletje ali več. Zdaj pa se obeta konkretna sprememba: manj papirologije, krajše čakanje in bolj pregleden sistem.
Ključne novosti: načrti v dveh letih, ne več v dvajsetih
Ena največjih težav v Sloveniji so bili do zdaj predolgi postopki za sprejemanje občinskih (OPN) in državnih prostorskih načrtov (DPN). Ti so pogosto trajali od pet do kar dvajset let. Po novem zakonu bo mogoče spremembe in dopolnitve teh načrtov izvesti v enem do dveh letih – občutno hitreje, kot smo bili vajeni.
Poleg tega se uvaja nova kategorija ciljne spremembe OPN, namenjena širjenju obstoječe dejavnosti do največ 5000 m² zemljišča, če s tem ne presega 30 % površine naselja. Gre za praktično rešitev, ki bo olajšala širitev obstoječih podjetij ali storitev, brez preobremenitve urbanega prostora.
Pozitivno mnenje – tudi če ga ni
Novost, ki bo močno vplivala na učinkovitost sistema, je tudi sprememba glede mnenj nosilcev urejanja prostora. Ti bodo morali svoje mnenje oddati v 30 dneh. Če tega ne storijo, se bo štelo, da je mnenje pozitivno. To pomeni konec zadrževanj projektov zaradi »tišine« in neodzivnosti pristojnih organov.
Hkrati zakon omogoča tudi, da se nosilec prostorskega urejanja lahko mnenju odreče – to pomeni, da soglaša z načrtovano rešitvijo brez pogojev.
Večja transparentnost: vsi podatki javno
Za boljši pregled in enako obravnavo vseh vlagateljev bodo morala ministrstva in druge institucije vnaprej objaviti vse podatke, na podlagi katerih izdajajo mnenja, in to v Prostorskem informacijskem sistemu. Tako bo jasno, kateri pogoji veljajo, še preden kdo odda svojo dokumentacijo.
Hkratna obravnava načrtov in gradbenih projektov
Novela zakona omogoča sočasno obravnavo spremembe prostorskega načrta in projektne dokumentacije za gradnjo (DGD). S tem se bodo mnenja pridobivala enkrat za oba postopka, kar pomeni manj papirologije, manj čakanja in več učinkovitosti.
Ta pristop so že preizkusili v okviru zakonodaje, sprejete po poplavah, in se je v praksi izkazal kot zelo uspešen.
Koordinacija med resorji, da se papirji ne izgubijo
Ustanavlja se tudi medresorska skupina, ki bo zadolžena za koordinacijo mnenj med ministrstvi in drugimi nosilci urejanja prostora. Gre za pomemben mehanizem, ki naj bi odpravil dosedanje težave z neusklajenostjo in neodzivnostjo med različnimi institucijami.
Urejanje stavbnih zemljišč: prispevki, takse in načrti
Novela zakona se podrobno loteva tudi urejanja in aktiviranja stavbnih zemljišč. Ključne točke so:
- možnost sočasnega sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) in programa opremljanja,
- občine bodo morale zagotoviti opremljenost stavbnih zemljišč najpozneje v 10 letih po sprejemu programa,
- komunalni prispevek bo treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja,
- zakonska oprostitev plačila komunalnega prispevka bo veljala za prizidke (npr. dvigala, energetske sanacije),
- dodatne občinske oprostitve bodo možne za javna najemna stanovanja,
- odmera komunalnega prispevka v 30 dneh,
- obvezna taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča do leta 2027,
- obvezni občinski načrti preskrbe z zemljišči.
Uresničevanje zavez iz koalicijske pogodbe
S to novelo Zakona o urejanju prostora in že sprejetimi spremembami Gradbenega zakona je vlada izpolnila enega pomembnejših ciljev iz koalicijske pogodbe. Po besedah ministra Jožeta Novaka gre za najbolj obsežen poseg v področje prostorskega urejanja v zadnjih letih, s katerim se bodo postopki racionalizirali, vlagateljem pa omogočilo bolj predvidljivo načrtovanje investicij.
Napisal: K.J.
Vir: Facebook – Vlada Republike Slovenije, Freepik
