Gradite hišo? Do gradbenega dovoljenja bi lahko po novem prišli v 60 dneh
Pridobivanje gradbenega dovoljenja naj bi bilo v prihodnje hitrejše. Cilj novih navodil upravnim enotam je odločitev v 60 dneh od popolne vloge, pomembna sprememba pa se obeta tudi pri vključevanju sosedov mejašev.
LJUBLJANA – Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po srečanju z načelniki upravnih enot napovedal spremembe pri vodenju postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj. Prakso vključevanja stranskih udeležencev je uskladil z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj.
Sosedov po novem ne bi več samodejno vključevali v postopek
Ena ključnih sprememb se nanaša na 48. člen gradbenega zakona, po katerem je lahko stranski udeleženec tudi lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnino predvidene gradnje. Ministrstvi želita določbo razlagati tako, da bi bili sosedje mejaši v postopek vključeni le izjemoma, kadar bi za to obstajali utemeljeni razlogi.
Do zdaj so nekatere upravne enote zaradi previdnosti v postopke vključevale večje število sosedov, tudi tiste, ki so od načrtovane gradnje oddaljeni več deset metrov. Po besedah državnega sekretarja Petra Lovšina naj bi poenotena praksa zmanjšala razlike med upravnimi enotami in pospešila odločanje. O tem, ali je treba posameznega soseda povabiti v postopek, naj bi presojal referent, ki vodi zadevo. Pri tem bi moral oceniti, ali bi načrtovana gradnja lahko posegla v njegove pravice ali pravne koristi.
Rok bi začel teči šele, ko bi bila vloga popolna
Gradbeni zakon že zdaj določa, da mora biti dovoljenje izdano v dveh mesecih od popolne vloge oziroma v treh mesecih, kadar je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci. Težava je, da so številne oddane vloge nepopolne, čas reševanja pa se med upravnimi enotami močno razlikuje. Napovedanih 60 dni zato ne bi začelo teči z dnem oddaje dokumentacije, ampak šele takrat, ko bi bila vloga popolna in bi vsebovala zahtevane priloge.
Ljubljana opozarja, da nima zakonske podlage
Na Upravni enoti Ljubljana, ki se že dalj časa spoprijema z velikim številom nerešenih zadev, opozarjajo, da za drugačno prakso še nimajo ustrezne zakonske podlage. To odpira vprašanje, ali je mogoče načrtovane spremembe uvesti zgolj z navodili ali pa bi bilo treba spremeniti zakonodajo. Matoz meni, da sprememba zakona ni potrebna, saj po njegovih besedah ne uvajajo nove ureditve, temveč želijo pravilno in enotno razlagati že veljavni zakon. Ob tem je dolgotrajne postopke označil tudi kot okolje, v katerem se lahko pojavi tveganje za korupcijo.
Stroka opozarja na pravice sosedov
Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Jernej Prijon je pozdravil prizadevanja za enotnejše in hitrejše postopke, vendar opozoril, da pospeševanje ne sme poseči v pravico posameznikov do sodelovanja in pravnega varstva. Nova praksa bi lahko investitorjem skrajšala pot do dovoljenja, vendar ostaja odprto, kako bodo upravne enote presojale upravičenost sodelovanja sosedov in ali bodo navodila prestala pravno presojo.
Vir: Gradbeni zakon (GZ-1), 47. in 48. člen, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Ministrstvo za okolje in prostor, izjava državnega sekretarja Petra Lovšina za Odmeve, pojasnilo Upravne enote Ljubljana ter izjava predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Jerneja Prijona za Televizijo Slovenija
Napisal: K. J.
